V Ameriki je Nika Prevc dobila občutek, da so filmske kulise resnične
V Lake Placidu je Nika Prevc minuli konec tedna vnovič dokazala, da je tačas najboljša smučarska skakalka na svetu. Z dvema prepričljivima zmagama se je 19-letna šampionka iz Dolenje vasi pri Železnikih še utrdila na vrhu skupne razvrstitve za svetovni pokal in potrdila vrhunsko pripravljenost pred težko pričakovanim domačim tekmovanjem konec tega tedna na Ljubnem ob Savinji.
Čemu pripisujete takšno premoč v Lake Placidu, kjer ste obakrat zmagali z več kot desetimi točkami prednosti?
»To so smučarski skoki. Ko ti enkrat steče, je vse tako preprosto. Drugače pa se mi običajno še dan prej niti sanja ne, kako se bom počutila na skakalnici.«
Zakaj vam po vašem tamkajšnja velika naprava tako zelo ustreza?
»Pravzaprav tega še sama ne vem.«
Kakor je bilo spet videti od daleč, je ozračje tam pogosto turbulentno.
»Morda pa mi ustreza prav zaradi tega, ker je malo bolj razburljivo. Všeč mi je bilo sicer tudi zato, ker me je odnašalo daleč nizko nad hrbtiščem.«
Kako vam je bilo sicer všeč v Lake Placidu?
»Glede na to, da sem bila tam prvič, mi je bilo zelo zanimivo. Všeč mi je bila zima. Skozi mesto sem se z avtobusom zapeljala le enkrat, med opazovanjem okolice pa sem dobila občutek, kot da so kulise iz ameriških filmov povsem resnične. Moram reči, da mi je bila Amerika bolj pri srcu kot, denimo, Japonska – tudi zaradi ljudi, ki so bolj odprti in sproščeni.«
Ameriški prireditelji so kot prvi v zgodovini svetovnega pokala izenačili nagradni sklad ženskih in moških tekem.
»Z nagradami se sicer ne obremenjujem, mi je bilo pa lepo videti, kako so se tega razveselile ostale tekmovalke.«
Na Ljubno vas od lani, ko ste osvojili drugo in prvo mesto ter bili povrhu še obakrat najboljši v kvalifikacijah, vežejo čudoviti spomini. Ali zaradi odličnih dosežkov izpred leta dni čutite večje breme?
»Ne, zaradi tega sem lahko le še bolj mirna, saj vem, da znam zmagati tudi tam. Poleg tega se tudi ne smem obremenjevati, če mi ne bo šlo po željah.«
Kakšne izkušnje imate s takšnimi prehodi z večje na manjšo napravo?
»Da se bom prilagodila na ljubensko skakalnico, na kateri v preteklosti – če sem iskrena – nikoli nisem pretirano rada skakala, bo od mene zagotovo zahtevalo malo potrpljenja. Glede na to, kako dobro mi je šlo v ZDA, pa sem motivirana, da to pokažem tudi na Ljubnem.«
Zagotovo je nekaj posebnega tekmovati tudi pred številnimi domačimi navijači?
»Cenim, da si vzamejo čas za ogled tekem in da nas spodbujajo ne glede na to, kako se odrežemo. Zelo mi je tudi všeč, kako topli so tamkajšnji ljudje in kako zelo se vsi prostovoljci trudijo pri izvedbi tekmovanja.«
Ste imeli kaj preglavic s privajanjem na časovno razliko?
»Na tako dolgih potovanjih imam skoraj vedno manjše težave s spancem, vendar pa sem jih letos kar dobro premagala.«
V skupni razvrstitvi za svetovni pokal imate kot vodilna skakalka zdaj 201 točko naskoka pred drugouvrščeno Katharino Schmid, torej imate pred njo že več kot dve zmagi prednosti. Kako pozorno spremljate točkovanje?
»To poskušam čim bolj ignorirati, saj bi se v nasprotnem primeru s tem preveč obremenjevala.«
Vaša velika nemška tekmica je sicer na začetku sezone večkrat izjavila, da lažje skače z rumeno majico. Tudi vi?
»Ne, meni z njo ni lažje, vendar pa že iz prejšnje zime vem, kako je tekmovati z njo. Glede tega imam torej že nekaj izkušenj.«
Kako vaše nastope zdaj komentirajo bratje Domen, Cene in Peter?
»Ko dosežem dober rezultat, so zadovoljni, v nasprotnem primeru pa me malo pocrkljajo.«
Kako študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani usklajujete z vsemi treningi, potovanji in tekmovanji?
»Opravila sem vse pogoje za izpite, vendar še nisem pristopila k nobenemu. A sem se s profesorji, ki so mi šli doslej na roke, dogovorila, da jih bom opravila po koncu sezone.«
Kako pogosto sicer glede na vse obveznosti obiskujete predavanja?
»Kadar imam čas, se odpeljem v Ljubljano, vendar pa mi to vzame res veliko časa. Zaradi tega si pri študiju pomagam tudi s spletno učilnico.«
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
