NOGOMET
V bitki za Bonifiko rusko Celje in naš Koper
Danes ob 20. uri druga polfinalna tekma pokala Pivovarne Union. Celjani imajo mladost in šampione, Koprčani veliko izkušenj in motiv.
Odpri galerijo
Današnji drugi polfinalni nogometni dvoboj za pokal Pivovarne Union ponuja zanimivo ozadje. V celjski Areni Z'dežele se bosta ob 20. uri pomerila najslabša letos v 1. SNL. Celje je na dnu z desetimi točkami, Koper je osvojil eno več.
Celjani in Koprčani so veliki dolžniki, prvaki so upali na tekmovalni preporod s češkim trenerskim debitantom slovitega igralskega porekla Jiřijem Jarošikom, povratniki v 1. SNL pa, da bodo s starim znancem za šok terapije Rodolfom Vanolijem nadgradili, kar je gradil Miran Srebrnič. V zadnja dva ključna tedna sezone pa gredo oboji kot nepopisan list. Celjani so Agrona Šaljo, naslednika Čeha, našli v reprezentančnem selektorskem bazenu, kot šampiona Dušana Kosića, in v upanju, da bodo z njim izpeljali sanjski finiš s pokalno lovoriko in ne posebno stresnimi dodatnimi kvalifikacijami za obstanek proti izzivalcu iz 2. SNL.
Nekaj možnosti je še, da bi ušli dodatnim kvalifikacijam, a kaj ko je Aluminij, ki jim je s petimi točkami prednosti najbližje na lestvici, še boljši. Koprski gasilec Vanoli ne gasi več. Vrnil se je s prepričanjem, da lahko iztisne več iz izkušenega in za ligaški ritem malce preveč starega moštva. Pred njim je le še edina naloga in cilj, ki bi upravičil njegovo vrnitev. Toda svojega stolčka najbrž ne bo rešil.
Kdo bo večji poraženec sezone, je vprašanje pred tekmo, ki še ne pomeni odrešitve. Celjani so bliže nazivu, Koprčanov se v tem kontekstu sploh ne bi smelo omenjati. A se jih zato, ker so se po odlični jeseni sami razglasili za kandidate za obe lovoriki. Njihovo osnovno izhodišče pa je bilo vendarle zanesljivo obstati med najboljšimi. In to se jim je posrečilo, z najmanj tretjino manjšim proračunom, kot ga imajo tekmeci. Celjsko-koprski dvoboj je tudi dvoboj silno različnih organizacijskih konceptov. Oba sta zelo zapletena in prepletena z vrsto nelogičnih interesov.
Prvake je po najuspešnejši sezoni na športni in poslovni fronti prevzel ruski poslovnež s stalnim prebivališčem ali pretežno stalnim na Bledu Valerij Kolotilov. Njegov naziv je generalni direktor. Kot vsi Rusi v Sloveniji, in ni jih malo, nimajo kaj veliko stikov z okoljem in se bolj ali manj skrivajo – izogibajo kakršnemu koli pojavljanju. Z več družabnosti, uradne ali neuradne, bi si pridobil vsaj nekaj simpatij in bil manj sumničav. Koper je pravo nasprotje. Pod taktirko lokalnega gradbenega poslovneža in pogosto v nogometnih dejanjih preveč čustvenega Anteja Guberca je glasen ter močno vpet v okolje.
Morda je tudi zato tu in tam moteč za lokalce, ki še niso povsem pozabili na organizacijsko lomastenje po klubu nekdanjega župana Borisa Popovića. Toda zaradi Guberca Koper ostaja naš in ne, na primer, ruski, kot bi lahko bil. Ali od katerih drugih špekulantov. Bitka za uvrstitev v pokalni finale, ki jo bo upravljal sodnik Rade Obrenović, bo odprta in negotova. Celjani imajo mladost in še vedno dovolj šampionov v moštvu, Koprčani pa veliko igralskih izkušenj na kupu in izjemen motiv, saj bo finale 25. maja na njihovi Bonifiki.
Celjani in Koprčani so veliki dolžniki, prvaki so upali na tekmovalni preporod s češkim trenerskim debitantom slovitega igralskega porekla Jiřijem Jarošikom, povratniki v 1. SNL pa, da bodo s starim znancem za šok terapije Rodolfom Vanolijem nadgradili, kar je gradil Miran Srebrnič. V zadnja dva ključna tedna sezone pa gredo oboji kot nepopisan list. Celjani so Agrona Šaljo, naslednika Čeha, našli v reprezentančnem selektorskem bazenu, kot šampiona Dušana Kosića, in v upanju, da bodo z njim izpeljali sanjski finiš s pokalno lovoriko in ne posebno stresnimi dodatnimi kvalifikacijami za obstanek proti izzivalcu iz 2. SNL.
Nekaj možnosti je še, da bi ušli dodatnim kvalifikacijam, a kaj ko je Aluminij, ki jim je s petimi točkami prednosti najbližje na lestvici, še boljši. Koprski gasilec Vanoli ne gasi več. Vrnil se je s prepričanjem, da lahko iztisne več iz izkušenega in za ligaški ritem malce preveč starega moštva. Pred njim je le še edina naloga in cilj, ki bi upravičil njegovo vrnitev. Toda svojega stolčka najbrž ne bo rešil.
Skrivnostni Blejčan
Kdo bo večji poraženec sezone, je vprašanje pred tekmo, ki še ne pomeni odrešitve. Celjani so bliže nazivu, Koprčanov se v tem kontekstu sploh ne bi smelo omenjati. A se jih zato, ker so se po odlični jeseni sami razglasili za kandidate za obe lovoriki. Njihovo osnovno izhodišče pa je bilo vendarle zanesljivo obstati med najboljšimi. In to se jim je posrečilo, z najmanj tretjino manjšim proračunom, kot ga imajo tekmeci. Celjsko-koprski dvoboj je tudi dvoboj silno različnih organizacijskih konceptov. Oba sta zelo zapletena in prepletena z vrsto nelogičnih interesov.
Prvake je po najuspešnejši sezoni na športni in poslovni fronti prevzel ruski poslovnež s stalnim prebivališčem ali pretežno stalnim na Bledu Valerij Kolotilov. Njegov naziv je generalni direktor. Kot vsi Rusi v Sloveniji, in ni jih malo, nimajo kaj veliko stikov z okoljem in se bolj ali manj skrivajo – izogibajo kakršnemu koli pojavljanju. Z več družabnosti, uradne ali neuradne, bi si pridobil vsaj nekaj simpatij in bil manj sumničav. Koper je pravo nasprotje. Pod taktirko lokalnega gradbenega poslovneža in pogosto v nogometnih dejanjih preveč čustvenega Anteja Guberca je glasen ter močno vpet v okolje.
Morda je tudi zato tu in tam moteč za lokalce, ki še niso povsem pozabili na organizacijsko lomastenje po klubu nekdanjega župana Borisa Popovića. Toda zaradi Guberca Koper ostaja naš in ne, na primer, ruski, kot bi lahko bil. Ali od katerih drugih špekulantov. Bitka za uvrstitev v pokalni finale, ki jo bo upravljal sodnik Rade Obrenović, bo odprta in negotova. Celjani imajo mladost in še vedno dovolj šampionov v moštvu, Koprčani pa veliko igralskih izkušenj na kupu in izjemen motiv, saj bo finale 25. maja na njihovi Bonifiki.