V Celovcu spet uživa v hokeju
Slovensko reprezentanco na Jesenicah čakajo olimpijske kvalifikacije Rok Tičar bo igral pomembno vlogo, klubsko je pri ekipi KAC oživel.
Odpri galerijo
Igralsko prerojeni Rok Tičar bo med glavnimi aduti risov. FOTO: Jože Suhadolnik
Slovensko hokejsko reprezentanco od četrtka do nedelje čaka prva kvalifikacijska stopnica za preboj na zimske olimpijske igre leta 2022 v Pekingu, za rise bi končni uspeh pomenil, da bi igrali že na tretjih zaporednih OI.
A počasi, najprej bo treba na Jesenicah na pleča položiti Litovce, Hrvate in Japonce, konec avgusta pa se s prvim mestom izkazati še v finalnem kvalifikacijskem dejanju v Oslu v družbi Norveške, Danske in Južne Koreje. Že vrabci na strehah v Podmežakli in drugod pa čivkajo, da bo konec tedna veliko na plečih legendarnega napada risov Žiga Jeglič-Robert Sabolič-Rok Tičar. Slednji je pred jeseniškim turnirjem razgrnil svoje misli.
Seveda veste, kaj je vaša rezultatska naloga, od vas se pričakuje prvo mesto.
»Zavedamo se, da imamo status favorita. Vsako tekmo teh olimpijskih kvalifikacij moramo oddelati skrajno resno, enaka želja mora biti prisotna, kot bi, denimo, šlo za kakšno večje tekmovanje. Hokejski turnir na OI je vrhunske ravni. A gremo korak po korak, najprej moramo na Jesenicah zmagati, nočemo pa gledati toliko naprej že na naslednji kvalifikacijski turnir. Še prej nas čaka domače prvenstvo divizije I v Ljubljani. Lani se nam v Kazahstanu ni uspelo prebiti v elitno skupino svetovnega hokeja, zdaj bo pri teh željah in cilju dodaten motiv domače občinstvo.«
Kakšna je vaša strnjena ocena tekmecev v Podmežakli?
»Japonce seveda poznamo, so hitri drsalci, v preteklosti jih je teplo to, da v igri niso bili disciplinirani. Zdaj so s kanadskimi trenerji pri tem napredovali. S Hrvati bo tako ali tako sosedski derbi. Poskušali nam bodo pokvariti načrte, a bomo pripravljeni nanje. Litvo pa smo premagali lani na SP.«
Sezono ste začeli v švedski ligi pri ekipi IK Oskarshamn, a je na 19 tekmah vaša statistika pri golih in podajah ostala prazna.
»Kot ekipi nam ni šlo, sčasoma so nas tudi druga moštva začela jemati resno. Trener mi je zmanjšal količino igralnih minut, prebitih na ledu, z moje strani je bilo to pravo mučenje. Ni mi šlo, pa tudi klub ni bil konkurenčen, treba je tudi vedeti, da je elitna švedska liga ena najtežjih, kar zadeva delavnost v igri.«
Pri novi ekipi, celovškem klubu KAC, ste odigrali dve tekmi, dosegli ste podajo.
»V Celovcu se mi je dogodil pozitiven premik. Navdušen sem nad klubsko organiziranostjo, spet tudi uživam v hokeju. Pomemben del ekipe sem, spet čutim to odgovornost pri svoji vlogi. Na prvi tekmi, pri porazu proti Linzu v ligi EBEL, sem igral na položaju srednjega napadalca, na drugi, v ponovitvi lanskega finala, ko je KAC postal prvak, smo premagali Dunaj, sem bil krilo. Sicer pa sem v Celovcu zdaj dobil stanovanje.«
A počasi, najprej bo treba na Jesenicah na pleča položiti Litovce, Hrvate in Japonce, konec avgusta pa se s prvim mestom izkazati še v finalnem kvalifikacijskem dejanju v Oslu v družbi Norveške, Danske in Južne Koreje. Že vrabci na strehah v Podmežakli in drugod pa čivkajo, da bo konec tedna veliko na plečih legendarnega napada risov Žiga Jeglič-Robert Sabolič-Rok Tičar. Slednji je pred jeseniškim turnirjem razgrnil svoje misli.
Seveda veste, kaj je vaša rezultatska naloga, od vas se pričakuje prvo mesto.
»Zavedamo se, da imamo status favorita. Vsako tekmo teh olimpijskih kvalifikacij moramo oddelati skrajno resno, enaka želja mora biti prisotna, kot bi, denimo, šlo za kakšno večje tekmovanje. Hokejski turnir na OI je vrhunske ravni. A gremo korak po korak, najprej moramo na Jesenicah zmagati, nočemo pa gledati toliko naprej že na naslednji kvalifikacijski turnir. Še prej nas čaka domače prvenstvo divizije I v Ljubljani. Lani se nam v Kazahstanu ni uspelo prebiti v elitno skupino svetovnega hokeja, zdaj bo pri teh željah in cilju dodaten motiv domače občinstvo.«
Kakšna je vaša strnjena ocena tekmecev v Podmežakli?
»Japonce seveda poznamo, so hitri drsalci, v preteklosti jih je teplo to, da v igri niso bili disciplinirani. Zdaj so s kanadskimi trenerji pri tem napredovali. S Hrvati bo tako ali tako sosedski derbi. Poskušali nam bodo pokvariti načrte, a bomo pripravljeni nanje. Litvo pa smo premagali lani na SP.«
Sezono ste začeli v švedski ligi pri ekipi IK Oskarshamn, a je na 19 tekmah vaša statistika pri golih in podajah ostala prazna.
»Kot ekipi nam ni šlo, sčasoma so nas tudi druga moštva začela jemati resno. Trener mi je zmanjšal količino igralnih minut, prebitih na ledu, z moje strani je bilo to pravo mučenje. Ni mi šlo, pa tudi klub ni bil konkurenčen, treba je tudi vedeti, da je elitna švedska liga ena najtežjih, kar zadeva delavnost v igri.«
Pri novi ekipi, celovškem klubu KAC, ste odigrali dve tekmi, dosegli ste podajo.
»V Celovcu se mi je dogodil pozitiven premik. Navdušen sem nad klubsko organiziranostjo, spet tudi uživam v hokeju. Pomemben del ekipe sem, spet čutim to odgovornost pri svoji vlogi. Na prvi tekmi, pri porazu proti Linzu v ligi EBEL, sem igral na položaju srednjega napadalca, na drugi, v ponovitvi lanskega finala, ko je KAC postal prvak, smo premagali Dunaj, sem bil krilo. Sicer pa sem v Celovcu zdaj dobil stanovanje.«
