V deželi vzhajajočega sonca sonce vzšlo žlahtni Sloveniji

Nobenemu od slovenskih športnikov po olimpijskih igrah v Tokiu ne bo treba storiti harakirija. Več ali manj takšnega sramotnega poraza v japonski prestolnici ni bilo, da bi bil potreben obredni častni samomor. Tri zlata (Benjamin Savšek, Primož Roglič, Janja Garnbret) ter po eno srebrno (Tina Trstenjak) in bronasto odličje (Tadej Pogačar) so slovenski borci prinesli z bojišča v deželi vzhajajočega sonca. To so bile najuspešnejše poletne igre od osamosvojitve države, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec navrže, da si slovenski nastopi zaslužijo oceno pet, a opozarja, da bo dosežke brez prave finančne podpore športu težko ponoviti.

»Ob finančnih zmogljivostih, ki jih imamo, bo to zelo težko nadgraditi. Slovenci smo zelo športen narod, predani smo mu tako kot samoohranitvi in še čemu, kar nas pripelje do teh visokih uvrstitev. Da bi te dosežke lahko stopnjevali, pa bo zelo odvisno od tega, ali se bodo sredstva za šport povečala ali ne. Drugače bi bilo zelo iluzorno pričakovati, da bomo imeli v Parizu večjo bero kolajn,« pravi vrhovni mož OKS. O sladko-grenki zgodbi pod obroči je imel posebno misel. »Že da so se košarkarji uvrstili na olimpijske igre in v polfinale, je tako ali tako dosežek, ki nam ga marsikatera država zavida, nekateri nam to tudi privoščijo. Za Slovence bi že uvrstitev na igre morala biti spoštovanja vreden dosežek, ne glede na to, ali se na koncu osvoji odličje ali ne,« je bilo Gabrovčevo mnenje.
 

Mladi rod prihaja

V košarkarskem boju za odličja na koncu nista pritekla med in mleko, je pa v športnem plezanju z Garnbretovo, ki je zunajserijski talent, uspelo osvojiti vrh. Športno plezanje je po miselnosti pisano na kožo mlademu rodu Slovencev, iz množice nato pripleza tudi kakšen izjemen posameznik ali posameznica. Atletika je posebna zgodba, falanga severnoameriških in karibskih tekačev, posamezni biseri iz Kolumbije in Venezuele, pa afriška, azijska in oceanijska elita pomenijo, da je v kraljici športov izredna širina in je še posebno v tekih sila težko priti v vrh.

Zato je slovenski nastop zadovoljiv s plusom, Kristjan Čeh pa si je nabral izkušnje za pariški naskok na zlato. Enako je pri namiznoteniškem igralcu Darku Jorgiću, ta je sposoben velikih stvari. Tako kot golfistka Pia Babnik. Pri slovenskem tokijskem kolesarstvu je težko dodati še kakšen superlativ več, vse se je videlo, kako individualna volja uravnava tudi telesno ekstravertiranost, pri judu je Slovenija potrdila, da se je ne more kar tako razmetavati po tatamiju. S slalomom na divjih vodah je tako kot s športnim plezanjem, to je slovenski šport, je pa tudi dejstvo, da sta glavna aduta, Savšek in Peter Kauzer, stara 34 in 37 let. Za nov šampionski rod pa bi bil kot naročen prenovljen slalomski center v Tacnu. V plavanju je tako kot z atletiko, globalna širina je izjemna, a drži tudi to, da slovensko plavanje stagnira.

V jadranju se je pokazalo, da je, zaradi vetrovnih razmer, pluti v denimo Sredozemlju ali Tihem oceanu, s katerim se sooča Tokio oziroma Enošima, kjer se je olimpijsko jadralo, nekaj povsem drugega. Tini Mrak in Veroniki Macarol pa je zmanjkalo tudi nekaj taktične uravnave, da bi si prijadrali želeno olimpijsko odličje.
 

Primerljivost v kolajnah

Nad strelko Živo Dvoršak in tekvondoistom Ivanom Trajkovičem ni pripomb, lokostrelec Žiga Ravnikar pa je lahko okusil vzdušje, ki vlada na tradicionalno bojevniškem Daljnem vzhodu. Pa tu ne mislimo le na ročne in nožne borilne veščine. V ritmični gimnastiki je že nekako ukalupljen rek, da kakovost prihaja iz tradicionalno telovadno in baletno razvitih vzhodnoevropskih dežel.

Naturalizirana Rusinja Jekaterina Vedenejeva je že z uvrstitvijo na olimpijske igre upravičila svoje poslanstvo, pa tudi za športno raznolikost Slovenije je ritmičnogimnastična udeležba v deželi vzhajajočega sonca sončni žarek. Ko smo že pri športni folklori, Slovenija je s svojim žlahtnim izkupičkom v Tokiu na 31. mestu med sodelujočimi državami. Denimo Finska, ki je grozovito nazadovala po športnih uspehih, nekoč ponos atletika res ni več finska kraljica športov, je na igrah osvojila le dve bronasti odličji. Imela je 45 športnikov in športnic, Slovenija primerljivih 53. Še en dokaz, da je bila Slovenija v Tokiu resnično zelo uspešna.

Poljska je na Japonsko poslala 210 športnikov, in šele v drugem tednu iger so žlahtni izkupiček, predvsem na račun atletike, le spravili na štiri zlate ter po pet srebrnih in bronastih odličij. Slovenija se je torej glede na število udeležencev odlično odrezala.