V evropskem blišču Bratislave cenijo Slovence
Ko se kopa v toplem spomladanskem soncu, je Bratislava prava evropska prestolnica, ki bolj spominja na velemesta razvitega severa Evrope kot na del nekdanjega vzhodnega bloka. Mesto doživlja tudi športno renesanso, nogometni Slovan je s slovensko pomočjo Bratislavo vrnil med evropsko elito, številne zveste privržence ima tudi največji hokejski klub v državi. Slovaško glavno mesto je v marsičem dohitelo in prehitelo Ljubljano, ki je dolgo veljala za primerljivo srednjeevropsko prestolnico.
V desetih letih od zadnjega obiska se je Bratislava zelo spremenila. V vrvežu mesta s pol milijona prebivalci, še dodatnih 200.000 naj bi se jih vsak dan v Bratislavo vozilo na delo, se študentje mešajo s turisti, elitne stanovanjske soseske so zrasle na vseh koncih mesta, velja prikimati tudi pronicljivi opazki radijskega novinarskega kolega, da imajo tako v Ljubljani kot v Bratislavi najboljši avtomobili slovaške registrske oznake. Na ulicah poleg impresivnega voznega parka kraljuje tramvaj, transportni ponos, na katerem mesto gradi zeleni prehod.
400.000 registriranih nogometašev je na Slovaškem.
»V zadnjih letih mesto napreduje in se razvija, zdaj ni več tiste sivine, ki smo jo poznali. Bratislava je res postala lepo mesto,« se nad življenjem v slovaški prestolnici ne pritožuje Richard. Četrto največje mesto ob Donavi je finančno središče regije, ki ima z dobrimi 42 tisoč evri več kot dvakrat višji BDP na prebivalca od trnavske regije, ki zaseda drugo mesto. Po standardu Bratislava že diha za ovratnik Ljubljani, v osrednjeslovenski regiji je leta 2023 BDP na prebivalca znašal dobrih 44 tisoč evrov. Napredek je opazen, dvig cen še bolj. »Delam v tehnološkem sektorju, tako da se glede plače ne morem pritoževati, zagotovo pa inflacija tudi pri nas prehiteva rast plač, to je v zadnjih letih še posebej opazno,« je še dodal 35-letni sogovornik.
Tudi v športnem smislu Bratislava ne počiva
Finančno-tehnološki sektor poganja bratislavski napredek, velikih pripomb nad življenjem v mestu nimajo niti prihodkovno bolj ranljive skupine. »Vse je malo dražje, kot je bilo pred nekaj leti, a je na voljo dovolj služb že med študijem. Največja težava so visoke cene stanovanj,« še eno od vzporednic z Ljubljano oriše 22-letni študent Jan. Za razliko od težav in padanja števila potnikov, ki za prevoz uporabljajo LPP, je Bratislavi mestni promet v ponos.
Predvsem zaradi modernih tramvajev, v teh dneh zaključujejo gradnjo proge, ki bo s centrom mesta povezala drugo stran reke Donave in največje bivalno naselje Petržalka. Ob gradnji več kot pet kilometrov novih tračnic so prenovili številne ceste v centru mesta, zgradili šest kilometrov novih kolesarskih stez in posadili 1000 dreves. Župan mesta Matúš Vallo opisuje novo linijo kot prebojno v ozelenitvi mesta, tudi sogovornika se strinjata, da si življenje v mestu brez tramvaja težko predstavljata.
Tudi v športnem smislu Bratislava ne počiva, nogometni Slovan z nekdanjim zmajem Kenanom Bajrićem je jeseni kljub rezultatski ničli napolnil štadion Tehelne Pole z 22.500 sedeži, ko so v mestu gostovali velikani lige prvakov Manchester City, zagrebški Dinamo, Milan in Stuttgart.
Na Slovaškem glede športnega primata ni dvoma, nogomet je s 400.000 registriranimi igralci v državi z dobrimi petimi milijoni prebivalcev nesporna številka ena, v bratislavskih okvirih mu hokej diha za ovratnik. Tekme Slovana v dvorani Ondreja Nepele so balzam za navijaško dušo, velik pečat v ligi KHL sta prav v tem dresu pustila dolgoletna reprezentanta Žiga Jeglič in Rok Tičar.
