V Kaunas z Dončićem, saj še ni snedel besede

Slovenska moška košarkarska reprezentanca je pustila v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2022 bistveno boljši vtis kot med poskusom uvrstitve na svetovno prvenstvo 2019. Izžarevala je drugačno energijo in iztržila boljše rezultate. Projekt pa se nadaljuje za predsednika Košarkarske zveze Slovenije Mateja Erjavca, saj mora odgovoriti na vprašanje: kdo bo konec junija vodil evropske prvake v kvalifikacijah za olimpijske igre?

Kakšna je realna vrednost slovenske reprezentance, ki je v zadnjih letih doživela ogromne vzpone in padce? Z Luko Dončićem in brez njega ima povsem različen potencial.
»Na Luko računamo, hkrati mu želimo, da bi se z Dallasom prebil čim dlje v končnici lige NBA. Toda ob uvrstitvi v finale zahodne konference ne bi mogel igrati v olimpijskih kvalifikacijah. V stiku smo bili do novembra, dokler ni odpotoval v ZDA, nato pa smo ga pustili pri miru, da se lahko osredotoči na zahtevno sezono. Kljub vsemu je spremljal fante in jim čestital ob uvrstitvi na EP, zanašamo se na njegovo besedo, ki je doslej še ni snedel.«

Odprto ostaja tudi vprašanje visokih košarkarjev z Gašperjem Vidmarjem na čelu.
»Seveda si želimo, da bi bil Gašper z nami. Reprezentanca ga še vedno zanima in obljubil je, da bo junija igral, če bo zdrav. Potrebovali bi ga predvsem na tekmi z Litvo, za katero pričakujemo, da naj bi odločila o potniku na OI. Litovci imajo namreč Jonasa Valančiunasa in Domantasa Sabonisa, zelo visoka in kakovostna centra, in Jordan Morgan bi utegnil biti premalo. Žiga Dimec je že nekaj pokazal, a Vidmar bi nam prišel zelo prav. Uvrstitev na OI bi bila namreč potrditev, da uspeh na zadnjem EP ni bil enkraten preblisk, ki se ne bo nikoli ponovil.«

Košarkarji ne skrivajo želje, da bi čim prej izvedeli, kdo bo odslej vodil reprezentanco s klopi. Tudi selektorju bi gotovo koristilo, če bi se lahko kmalu lotil dela. Koliko časa si boste vzeli za izbiro?
»Ne glede na to, ali bo selektor ostal Aleksander Sekulić ali ga bo nasledil nov trener, moramo čim prej razrešiti odprto vprašanje. Z generalnim sekretarjem Rašem Nesterovićem sva se začela pogovarjati s kandidati še pred koronsko krizo in postopek morava zdaj dokončati. Računam, da nama bo uspelo do konca marca. Čez deset dni bova odpotovala tudi v Prago in se pomenila s Sekulićem. Najti moramo rešitev, ki bo ustrezna tako za olimpijske kvalifikacije kot tudi za naslednja tekmovanja, ki se bodo nato začela prepletati: morebitne OI, kvalifikacije za SP 2023, ki se bodo začele novembra letos, EP septembra prihodnje leto ...«

Kako bi osebno ocenili Sekulićevo delo?
»Pokazal je še več, kot sem si obetal. Poleti sva se večkrat sestala in dajal je vtis mirnega človeka, ki ve, kaj dela in hoče. Njegovo delo sem poznal še iz časov, ko je s Krko osvojil naslov slovenskega prvaka kot glavni trener moštva, a me je bilo vseeno malo strah, ko je prevzel selektorsko krmilo, saj je bil v reprezentanci nenehno pomočnik. Pomisleki so izginili novembra, ko je dokazal, da je trener z veliko začetnico.«

Kakšna merila, ob denarnih, ste še postavili?
»Ni skrivnost, zakaj sva se z Nesterovićem lani lotila pogovorov s tujimi kandidati. Hotela sva kapitalno ime za velike tekme, ki smo jih pričakovali pred koronsko krizo, torej za olimpijske kvalifikacije in OI po lanskem koledarju. Razmišljala sva, s kom bi dobili dodano vrednost, ne toliko pri vadbi, pač pa glede samozavesti igralcev in ugleda pri sodnikih. Težava je, da bi takšnega strokovnjaka izgubili v kvalifikacijah za EP in SP, saj bi imel službo v ligi NBA ali evroligi. Zato je potreben kompromis.«

Kako bo torej letos? Boste poiskali začasno rešitev za Kaunas in morebiti še za Tokio ali lahko pričakujemo bolj dolgoročno opcijo?
»Razmere so se spremenile. Tako zaradi Sekulićevega uspeha kot tudi zaradi zgostitve sporeda tekem za OI, SP in EP, ki se bodo prepletale v 15 mesecih. Najti moramo optimalno rešitev in razmišljati tudi o prihodnosti. Po eurobasketu 2022 namreč pričakujemo uvrstitev tudi na SP 2023.«

V minulih mesecih se je govorilo izključno o Dimitriosu Itoudisu. Kolikšne so možnosti, da bi prevzel vlogo selektorja, koliko je drugih kandidatov?
»Z Itoudisom smo se zadnjič pogovarjali novembra, a dogovora nismo dokončali. Še vedno smo v stiku. Sprva so bila v igri tri tuja imena, zdaj so prav tako trije, a je med njimi tudi Sekulić.«

Dolgoročno sodelovanje z uglednim trenerjem pomeni višje stroške. Kolikšne so finančne omejitve KZS?
»Nismo najbogatejša zveza v Evropi, daleč od tega. V preteklosti je KZS že dobro plačevala selektorje, Božidarja Maljkovića, Jureta Zdovca in Igorja Kokoškova, menim pa, da vrhunske trenerje privlači športni izziv in da denar ne bo prelomna točka. In ko smo že pri denarju: naša zveza je imela lani za približno pol milijona evrov manj prihodkov od načrtovanih, a tudi za toliko manj stroškov, saj so bila odpovedana evropska prvenstva za vse starostne kategorije. Tarnati ne morem, zaplete pa se lahko v prihodnje, dokler pokroviteljem, ki imajo svoje težave, ne bomo mogli zagotoviti spektaklov.«

In kaj je lahko največja ovira?
»Negotovost. Najprej glede igralskega kadra. Če bodo na voljo najboljši slovenski košarkarji, bi težko našli trenerja, ki jih ne bi hotel voditi. Drugo vprašanje pa je časovna postavka. Če bi prišel novi selektor po koncu klubske sezone 10. junija, bi ga že 19 dni pozneje čakale kvalifikacije za OI. Elitni strokovnjaki pa imajo radi zanesljive stave in ne skačejo na glavo, saj potrebujejo čas za pripravo.«