V Mariboru se zdaj posluša Matjaža Keka

S kom se bo Maribor podal v zaključno šampionsko bitko, je tudi po 24. krogu 1. SNL najvznemirljivejše vprašanje. Začasni trener Saša Gajser je sicer solidno opravil svojo nalogo proti Taboru in Olimpiji, a trener je lahko le v primeru, če bi prvi kandidat Simon Rožman našel večji izziv v tujini. Ali da se drugi kandidat, Ante Šimundža, v Ljudski vrt vrne po koncu sezone. Mariborska trenerska kombinatorika še zdaleč ni tako preprosta, kot se zdi. V njej je vpletenih več znanih in vplivnih imen, med njimi tudi avtoritete, kakršna je reprezentančni selektor Matjaž Kek.


Potem ko je Zlatko Zahović dokončno izgubil vpliv pri najvidnejših vijoličnih možeh in v klubu, je lahko v ospredje stopil Kek, ki ima v mariborskem kadrovskem mreženju povezav neformalno najvišji položaj. Dokler je bil Zahović v sedlu, je bil absolutni vladar mariborske športne politike in nihče ni mogel vplivati ali posegati v njegove odločitve. Na vrhu mariborske piramide odločanja je prvi mož glavnega pokrovitelja Zavarovalnice Sava David Kastelic, ki je nogometni sponzorski del razširil tudi na Hrvaško na Reko. Tja brez Kekovega posredovanja ali priporočil Sava najbrž ne bi šla in prišla.

Tako kot Rožman nikoli ne bi bil trener, če se zanj ne bi zavzel Kek, ki ima po mnenju reških privržencev pri prvem možu Rijeke Damirju Miškoviću še vedno vlogo svetovalca št. 1. Mimogrede, Rijeka je po sobotnem Rožmanovem odstopu že izbrala naslednika v Goranu Tomiću, kar nakazuje, da je bil reški klub pripravljen na Rožmanov odhod, njegova selitev v Maribor pa je tudi že lep čas imela napisan scenarij.
 

Šulerjev veliki izziv

Če se v Mariboru koga zdaj sprašuje, kaj in kako, potem je to Kek. Slovenski selektor je že davno dvignil palec gor za Rožmana, ki sledi njegovim nogometnim idealom. Toda tudi v Mariboru je treba upoštevati nasprotni tabor, ki stavi na lokalpatriotizem in tako imenovani vijiolični DNK. Najmočnejšega ima Šimundža, a je on v soboškem projektu ključna figura in bi se v Ljudski vrt takoj podal lahko le ob primerni finančni odškodnini. Upoštevati pa velja tudi učinek vrnitve odpisanih, ki praviloma ni uspešen.


A Šimundže si Maribor ta trenutek ne more privoščiti, saj je (ali še bo) v letu dni izplačal že tri trenerje. In še dva športna direktorja.
Izbira trenerja bo dejansko izbrala tudi Mariborovo smer za prihodnost. Nakazujeta se dve smeri: prva prinaša skrajno pomlajevanje in vrnitev k igralcem, vzgojenim v mlajših kategorijah, ki bi bila tudi cenejša in obeta igralni zasuk k spektakularnejši in sodobnejši igri, druga pa je vzdrževanje moči z zagovarjanjem politike dobrih in slabih ter prilagajanja starejšim igralcem. V aktualnih razmerah to pomeni, da mariborski ustroj ne bo bistveno cenejši. Pred velikim izzivom je športni direktor Marko Šuler, ki se v trenutnem brezvladju lahko profilira v dejansko glavnega ideologa. S prvo ali drugo potjo bo Maribor vedno prvi ali drugi favorit za prvaka.