V Moskvi za Slovence elitni hotel

Ime Boštjana Gasserja je bilo na slovenski športni sceni dolgo najbolj znano smučarski in hokejski srenji. Jeseničan, danes star 62 let, je zaokrožil svoje delovanje v športu v pisani nogometni zgodbi. S slovensko reprezentanco je kot vodja prvega operativca za logistiko doživel njeno zadnje veliko tekmovanje, svetovno prvenstvo v Južni Afriki 2010, nazadnje se je prebijal tudi skozi razburkane valove s kapetanom Olimpijine ladje Milanom Mandarićem.

Delovanje na področju najbolj razširjene športne igre je pač posebno, mundiali in evropska prvenstva pa globalno izjemno spremljani in prepoznavni dogodki. Slovenija je do Gasserjevega prihoda že nastopila na obeh omenjenih tekmovanjih – na euru 2000 in dve leti pozneje na mundialu –, zahteve sodobnega profesionalizma pa so zahtevale razvejanost funkcij in temu ustrezen spremljevalni štab.

»Dobil sem povabilo z nogometne zveze, da bi prevzel funkcijo profesionalnega sekretarja državne reprezentance. Pred menoj so za to področje skrbeli Peter Žagar, Dane Jošt, Željko Fundak, tudi vaš nekdanji novinarski kolega Rok Šinkovc, toda vsi omenjeni so imeli še druge naloge v pisarni ali ob moštvu. Tako sem zavihal rokave in prvič bil ob selektorju Branetu Oblaku sredi avgusta 2004 na tekmi Slovenija: Srbija in Črna gora (1:1; N. Čeh; Jestrović, o. p.),« je pobrskal po spominu naš sogovornik. Nato je tudi z Oblakovimi nasledniki – Slavišo Stojanovićem, Srečkom Katancem in Matjažem Kekom – ohranjal izjemno profesionalni odnos medsebojnega zaupanja in delovne učinkovitosti.

Seveda je v posebnem spominu ostalo zapisano dogajanje okrog mundiala in še prej kvalifikacijskega dvoboja za uvrstitev v Južno Afriko: »Moskovska anekdota je res nepozabna. Odpotoval sem v Rusijo, da bi med vsemi hoteli, ki jih ponuja to mesto, našel primerno bivališče za naše gostovanje. Pomagal mi je prijatelj Božo Tratar in mi uredil namestitev v ekskluzivnem Ritz Carltonu tik ob Rdečem trgu. Vse lepo in prav, toda nisem si predstavljal, da bi tam bivala naša reprezentanca. Cena apartmaja je znašala 6000 evrov na noč! To sem povedal menedžerki hotela kot tudi lastniku ter odšel s taksijem v poizvedbo za bivališčem, ki bi ustrezalo naši ravni in seveda proračunu. Nato mi je med vožnjo zvonil mobilni telefon in z druge strani klic iz Ritz Carltona z vabilom, naj bomo gostje hotela z zgolj simbolično ceno.«

»V športu se prepletata veselje in razočaranje, zmage in porazi pa krojijo tvoje razpoloženje,« je potrdil staro resnico, za profesionalca najvišje ravni pri nogometni reprezentanci pa označil Samirja Handanovića in Roberta Korena, na slednjega je po Gasserjevem mnenju slovenska športna javnost prehitro pozabila.

Za pozabo so tudi marsikatere reči, ki jih je ta športni funkcionar doživel pri Olimpiji. Doživel je zmedo in razlog našel tudi v naslednjem spoznanju: »Gospod Mandarić se je žal družil z nepravimi ljudmi. Bil je naiven.«