V Parizu zlata natanko 1000 dni pred OI

Na vseh treh večjih tekmovanjih v judu v kategoriji do 63 kilogramov, na katerih je letos nastopila, se je Andreja Leški udeležila tudi slovesne razglasitve najboljših. Na aprilskem evropskem prvenstvu v Lizboni se je ovenčala z bronasto kolajno, slaba dva meseca pozneje se je na svetovnem prvenstvu v Budimpešti povzpela še stopnico višje na zmagovalnem odru, minuli konec tedna pa je na vojaškem svetovnem prvenstvu v Brétigny-sur-Orgeu pri Parizu navdušila z zlato lovoriko, s katero je zaokrožila svojo zbirko letošnjih prvenstvenih odličij. Glede na to, da so judoisti pravzaprav v vseh državah zaposleni v vojski (ali policiji), je bila tudi v Franciji konkurenca precej močna.

Leškijeva, ki je bila v uvodnem krogu prosta, je na poti do naslova vojaške svetovne prvakinje po vrsti ugnala Brazilko Alexio Tais Willrich Castilhos, Rusinjo Kamilo Badurovo in v finalu še Avstrijko Magdaleno Krssakovo, lansko evropsko podprvakinjo iz Prage. »Počutila sem se zelo močno in vse tri borbe zanesljivo dobila z iponi. A tekmice so bile zelo dobre, dvoboji pa kljub vsemu precej naporni, kar sem občutila dan po tekmi, ko so me bolele skoraj vse mišice,« je zaupala 24-letna Koprčanka, za katero je bilo tekmovanje v predmestju Pariza velika uganka. Ker je na njem nastopila sploh prvič, se ji niti sanjalo ni, kaj jo čaka in kaj lahko pričakuje.

Že ob prihodu na prizorišče pa je – tako kot vsi udeleženci – doživela manjši šok, saj prireditelji niso pripravili nobene tehtnice. Tako pred uradnim tehtanjem niso mogli preveriti svojih kilogramov. »Čeprav sem se pred odhodom v Francijo približala teži za polsrednjo kategorijo, tam nisem vedela, koliko moram še zbiti. Zaradi tega sem se bala, da me bo kap, ko bom videla številko. Na srečo se je vse izšlo dobro,« si je oddahnila judoistka Bežigrada.

Vodja Igor Primc, trenerka Ana Velenšek

Kot je pojasnila, organizacija vojaškega svetovnega prvenstva ni bila na ravni tekmovanj pod okriljem evropske (EJU) ali svetovne zveze (IJF). »A so se prireditelji potrudili, da je tekmovanje minilo brez zapletov, vse skupaj pa je bilo veliko bolj sproščeno kot na drugih turnirjih. To je bila res lepa izkušnja,« je priznala Leškijeva, ki se je po dolgem času borila pred gledalci. »Ozračje, ki so ga pripravili na tribunah, je bilo res dobro. Francozi se spoznajo na judo in znajo z aplavzom nagraditi vsako uspešno potezo. Zaradi tega je bil res dober občutek tekmovati,« je povedala zgovorna Primorka, vesela, da je zaokrožila letošnjo zbirko kolajn.

»Ta uspeh je zame nekaj novega in mislim, da so nanj ponosni tudi v naši vojski,« je bila dobro razpoložena Leškijeva. Napotke ob tatamiju ji je to pot dajala Ana Velenšek, ki je vskočila namesto poškodovane Urške Žolnir Jugovar. Majhno slovensko odpravo, v kateri je bila tudi Anka Pogačnik (do 70 kg), ki je pristala na sedmem mestu, je sicer v Franciji vodil nekdanji vrhunski metalec diska Igor Primc, zdaj že več let vodja športne enote v Slovenski vojski. Toda sezone za Andrejo še ni konec. »V klubu načrtujemo, da se bomo udeležili še turnirja za grand slam v Abu Dabiju (med 26. in 28. t. m.), po njem si bom privoščila kakšen prosti vikend, nakar se bodo že začele priprave za novo sezono,« je razkrila novopečena vojaška svetovna prvakinja, katere naslednji (dolgoročni) cilj je uvrstitev na poletne olimpijske igre leta 2024.

»Zanimivo, da sem bila 1000 dni pred Parizom zlata v Parizu oziroma njegovem predmestju. Upam, da je to dober znak,« si je še zaželela Leškijeva.