V Planici nas bodo obiskali kralji in ministri

LJUBLJANA – Enzo Smrekar je približno na polovici drugega rednega mandata v vlogi predsednika Smučarske zveze Slovenije. Ko se ozre k dosedanjemu obdobju, je večinoma zelo zadovoljen tako s športnim delom kot tudi poslovnim v slovenski smučarski družini, v pričakovanju prihajajočih zimskih mesecev ne skriva novih visokih ciljev.

Če uporabimo izraz iz tehničnih disciplin alpskega smučanja, ste pred drugo progo vašega drugega mandata. S kakšnim izhodiščem startate zdaj, kako bi se iz zornega kota vodilnega pri SZS ozrli k zadnji, poolimpijski zimi?
»Zbrali smo več lepih in odmevnih dosežkov, bolj temeljite ocene prepuščam tistim, ki se neposredno ukvarjajo s stroko. Vesel sem, da smo poslovanje zveze pripeljali v mirne in stabilne vode. Že na zasedanju zadnje skupščine SZS smo pokazali, da smo po daljšem času sezono sklenili s pozitivno ničlo, pri čemer je večina panog pokrila dolgove iz preteklosti. Sanacijski program, s katerim se ukvarjamo, odkar sem postal predsednik, je obrodil sadove: dolg se zmanjšuje, poslovanje postaja vzdržno, povečali smo prihodke in vložke v priprave, odhodki pa ne presegajo proračunov.«


Koliko zdaj znaša dolg?
»Trenutno imamo še približno milijon evrov bančnih dolgov, ki jih redno servisiramo in zmanjšujemo. Pomembno je, da so panoge kljub dolgu dvignile svoje proračune namenjene športnikom. Spomnite se, še nedavno so imel naši alpinci 1,6 milijona evrov na leto, zdaj je ta znesek že dvakrat višji. Močan je na področju trženja naš skakalni del, biatlonci so tradicionalno uspešni, izboljšuje se stanje pri tekačih, poskušamo skrbeti tudi za manjše panoge. Vseskozi pa se moramo vsi zavedati, da nimamo finančnega žaklja brez dna.«

A ko ni zvezdnikov, je odmevnost smučarskih panog pri priči manjša. Ste to občutili tudi nazadnje, ko se je po naslovu svetovne prvakinje v smuku Ilka Štuhec poškodovala in je spet nekaj časa ni bilo niti na snegu niti v javnosti?
»Pomembno je imeti šampione, kar Ilka nedvomno je. Res pa je, da se nam sistem alpskega smučanja ni podrl niti ob slovesu Tine Maze niti nazadnje ob poškodbi Ilke Štuhec. Svojo vlogo so nato vidno prevzeli Meta Hrovat, Žan Kranjec, Štefan Hadalin in še kdo. Smo ena redkih zvez s tradicijo in kontinuiteto doseganja odmevnih rezultatov. Jasno, da ne moremo vedno osvojiti osmih olimpijskih kolajn kot v Sočiju 2014, a vselej smo v boju za visoka mesta.«

Posebno poglavje pri smučarski zvezi zdaj pripada tudi trem velikim tekmovanjem – Slovenija bo imela svetovna prvenstva v poletih (2020), biatlonu (2021) in nordijskih panogah (2023).
»Priprave za vsa tri prvenstva smo združili v skupni projekt in ga tako predstavili tudi vladi. Glede športne ravni tekmovanj ni nikakršnega dvoma, da lahko to sami brezhibno izpeljemo z dolgoletnimi izkušnjami. A pri prvenstvih gre za mnogo več in vsaka država gostiteljica to ve in dobro izkoristi. Prvenstva so priložnost za izboljšavo infrastrukture, enkratno promocijo Slovenije, utrjevanje diplomatskih odnosov in razvoj športa. Za zdaj smo podpisali dogovor z vlado o sodelovanju, kar pa je šele začetek in upamo, da bomo v kratkem z različnimi ministrstvi dosegli konkretne dogovore o podpori.«

Največ truda, znanja in sredstev boste seveda morali vložiti v nordijsko SP. Kje ste trenutno s stroški?
»Športnega dogodka takšne razsežnosti in dolžine Slovenija doslej še ni imela. Zadnje številke s prvenstev razkrivajo podatke o 200 milijonih televizijskih ogledov tekmovanj in 300.000 obiskovalcih. Tradicionalno tekme obiščejo kraljeve družine Norveške, Švedske, Monaka, predsedniki in premierji evropskih vlad, ministri ... V naših izračunih je zgolj od davka na dodano vrednost pričakovan dohodek 10 milijonov evrov. Doslej smo vložili v prvenstvo že poldrugi milijon evrov, skupno načrtujemo 20 milijonov.«

Sezono po organizacijski plati začenjate prav v Planici, 21. in 22. decembra bo pod Poncami svetovni pokal v smučarskem teku, ki v primerjavi s skakalnimi prireditvami doslej pri nas ni mogel uiti rdečim številkam, kajne?
»Preteklost razkriva, da se moramo resno lotiti promocijskih dejavnosti. Verjamem, da bo svoj delež zanimanju primaknil tudi rezultat naše tekaške reprezentance, ki je povrhu na zadnjem SP v Avstriji osvojila kolajno. Za nas ni bilo nikdar vprašanja – imeti tekmo ali ne –, saj je tudi to del priprav za prvenstvo 2023.«

Kako pa gledate na pokljuško pripravo prvenstva v biatlonu po sezoni, ki je bila po tekmovalni plati, zlasti zaradi zdravstvenih težav Jakova Faka, med najslabšimi v zgodovini te panoge pri nas?
»To je realnost naše baze dveh milijonov prebivalcev, iz katere kljub maloštevilnosti črpamo vrhunske športne dosežke. Bili smo evropski prvaki v košarki, podprvaki v odbojki, imamo pisano paleto podvigov v posamičnih panogah. Biatlon ohranjamo na našem zimskem zemljevidu, zelo resna in odgovorna ekipa se je lotila organizacije SP. To potrjujeta tudi novo promocijsko vozilo, ki bo na vseh prizoriščih sezone in Slovenska hiša vse dni prvenstva v Anterselvi.«

Bo Slovenija v teh milih zimah obdržala toliko tekem v koledarjih svetovnega pokala?
»Ohranjamo ugled in izkušnje. A med smučarske nacije se vključujejo nove države. Koledar je poln, že zdaj poslušamo očitke, da je tekem preveč. Kitajska pripravlja celo vrsto smučarskih središč, tam bodo olimpijske igre. Vodilni pri SZS moramo ohranjati nenehno navzočnost na pomembnih tekmah in relevantnost v delovanju FIS odborov ter biti aktivni v vrhu mednarodne zveze.«

A zdaj vsaj nimate stresa v boja za pridobitev prvenstev v nordijskem smučanju in biatlonu. Doživljali ste namreč poraze, zdaj je vaša naloga le, kako najbolje pripraviti dogodka.
»Na kandidature ne moremo gledati kot na boj za življenje ali smrt. Ne pozabimo, da smo dvakrat za nordijsko SP kandidirali le s skicami, torej brez urejenega prizorišča. Obremenjevala sta nas tudi polom ob odpovedi mladinske zimske univerzijadi kot zaplet na kongresu z enim od naših prejšnjih predsednikov. Tretja kandidatura je bila precej bolje pripravljena, a bodimo pošteni, Oberstdorf je kandidiral dotlej petkrat z izjemno infrastrukturo, mi pa še nismo imeli tekaškega stadiona. Nazadnje je bila naša kandidatura zelo temeljita, ne smemo pozabiti deleža nekdanje ministrice Maje Makovec Brenčič z izjemnim nastopom. To je jasen kazalnik, kako sodelovanje vlade in športa prispeva k rezultatu. Podobno je bilo s Pokljuko, kjer proti kapitalu Rusije ni šlo, ob naslednji priložnosti pa smo ponovili nalogo in se zdaj lahko veselimo prvenstva. Najprej pa gre pozornost tej zimi z novimi tekmovalnimi in organizacijskimi izzivi.«