Ganljivi prizori ob slovesu Petra Prevca, v jok spravil še svojo ženo Mino (VIDEO)
Planica je najboljše smučarske skakalce na svetu za sklepno dejanje sezone v svetovnem pokalu pozdravila s čudovitim sončnim jutrom in tanko snežno odejo. Peter Prevc si za svojo poslovilno tekmo pravzaprav ne bi mogel želeti lepše kulise.
Ko je v uvodni seriji finala odjadral 233,5 metra daleč in si že takoj prislužil planiško himno, se je vidno sprostil. Z rokami je 19.130 gledalcem navdušeno dirigiral po taktih uspešnice Planica, Planica ansambla bratov Avsenik, se pred izhodom iz izteka še priklonil navijačem in se nato odpravil proti tekmovalni vasi, da se je pripravil še za svoj zadnji polet.
Zanj so – mimogrede – pripravili prav posebno startno številko, na kateri je imel ovekovečeno fotografijo svoje družine, vendar pa je nato ni smel obleči, ker na njej ni bilo ustreznih znakov pokroviteljev. A to ga ni vrglo iz tira: v svojem poslovilnem nastopu ga je nato odneslo še do 226,5 metra, kar je bilo dovolj za šesto mesto, s katerim je potrdil bronasto kolajno v posebnem seštevku poletov.
»Do konca tekme je bilo vse kot običajno in zelo sem hvaležen, da je celoten ritem potekal kakor vedno. Bil sem v svojem protokolu, obkrožen s svojo ekipo, dosegel pa sem zelo dober rezultat,« je bil zadovoljen 31-letni šampion iz Dolenje vasi pri Železnikih. Ob tem je priznal, da mu je bilo pred poslovilnim poletom tudi težko pri srcu. »Ko sem prišel na vrh zaletišča in pogledal navzdol, me je prešinilo, da bo to zdaj res zadnjič. V prsnem košu oziroma nad želodcem me je začelo malo stiskati,« je opisal zadnje trenutke, preden se je spustil po zaletišču letalnice bratov Gorišek.
Dotlej je bolj ali manj uspešno odmislil, da je to resnično njegova zadnja preizkušnja. »Pred poskusno serijo mi je nato Timi (Zajc) rekel: 'Pero, še trije.' Ko sem se nato peljal s sedežnico navzgor, sem se zamislil: 'Ampak res, le še trije.' Toda kljub vsemu nisem tega dojemal kakor velikega konca nečesa,« se je ozrl na poslovilno tekmo, po kateri je v izteku letalnice posebej zanj sledil spektakularen šov z bobnarji, plesalci in plesalkami, pirotehniko, posnetki njegovega prvega poleta v Planici, svetovnega rekorda v Vikersundu in dviga velikega kristalnega globusa, glasbenimi nastopi (Ansambel Saša Avsenika: Planica, Planica, Tomi Meglič & Vlado Kreslin: Od višine se zvrti, Luka Sešek: Time to say goodbye) in preletom treh helikopterjev Policije.
V izteku se mu je zatresel glas
Gledalci so se mu za vse trenutke sreče, ki jih je v 15 letih tekmovanj na najvišji ravni pričaral s svojimi številnimi podvigi, oddolžili z glasnim vzklikanjem: »Peter, hvala!« in »Pero, legenda!« Marsikomu se je orosilo oko, seveda tudi Petra vse skupaj ni pustilo ravnodušnega. »Zdaj zaključujem svojo 20-, 22-letno kariero. Pot je bila dolga, vesela, srečna. Zelo sem ponosen, da ste me spremljali v takšnem številu,« se je s tresočim glasom zahvalil za vso podporo. »Bilo je čudovito. Kakor se tudi spodobi,« je bil ganjen.
Domen za konec drugi
V senci Petrovega poslovilnega nastopa je njegov brat Domen Prevc (233 m in 238 m) včeraj navdušil z odličnim 2. mestom. Zaostal je le za neprekosljivim Avstrijcem Danielom Hubrom (247 m in 242,5 m), ki je obakrat odjadral najdlje med vsemi. S prepričljivo zmago – pred 24-letnim letalcem iz Selške doline je imel kar 43,4 točke naskoka – je svojemu rojaku Stefanu Kraftu, ki je bil tokrat četrti, izpred nosa za pičle tri točke speljal mali kristalni globus. »Vedel sem, da znam in zmorem. Napadal sem, se prepustil zraku in užival,« je član kranjskega Triglava razkril ključ do svoje tretje uvrstitve na zmagovalni oder v tej sezoni. Kar so po tekmi pripravili njegovemu bratu Petru, ga je presenetilo. »Nisem pričakoval česa takšnega. Prireditelji si za to, kar so pripravili, zaslužijo vse čestitke,« je poudaril Domen, ki mu je med bratovimi podvigi najbolj v spominu ostal svetovni rekord. »Še zdaj se spominjam, kako me je posedel, ko sem ga gledal doma.« Lovro Kos in Anže Lanišek sta se od sezone poslovila z desetim oziroma 25. mestom.
Na vprašanje, kako bi tokratni finale primerjal s tistim izpred osmih let, ko je visoko v zrak dvignil veliki kristalni globus, je odvrnil, da je bilo leta 2016 vendarle bolj evforično. »Drugače je bilo tudi to, da sem se takrat po zadnjem poletu veselil še zmage. No, morda pa se mi samo zdi, da je bilo takrat več evforije,« se je vprašal in razkril, da si je med ceremonijo, ko je zraven žene Mine v naročju držal svoja sinova Ludvika in Oskarja, pred očmi zavrtel film o tem, koliko ljudi ga je spodbujalo, koliko medsebojnega spoštovanja in hvaležnosti je doživel.
»Za Oskarja ne vem, kako je dojel vse skupaj, Ludvik pa je bil po mojem zelo ponosen in je dobro vedel, zakaj je šlo. Vesel sem, da lahko to delim tudi z njim.«
Kot je zaupal, je imel pred svojo zadnjo tekmo mešane občutke. »Po eni strani sem se bal tega trenutka, ko bom stal tukaj in se zazrl v prihodnost, pa ne bom vedel, kaj me čaka ... A zdaj sem vesel, da je konec,« je še dejal najstarejši od bratov Prevc, ki se je s svojimi uspehi z zlatimi črkami vpisal v zgodovino slovenskih skokov in športa nasploh. Zvečer se je prišlo na posebno galo prireditev v kranjskogorski dvorani Vitranc od njega poslovit še približno 500 povabljenih gostov, ki so ga tako ali drugače spremljali na športni poti.
