V Planici smo shranili sneg, resno merimo na december
Enzo Smrekar ploska Žanu Kranjcu, Anamariji Lampič in skakalcem. Kot predsednik SZS se sooča z izgubo zaradi skrajšane sezone.
Odpri galerijo
Širitev koronavirusa je za konec skrajšala sezono v smučarskih panogah, tik pred zdajci uničila letošnji pokal Vitranc, planiški praznik s svetovnim prvenstvom v poletih pa predvidoma preložila na december. O teh nevšečnostih kot tudi drugih značilnostih sezone 2019/20 je spregovoril Enzo Smrekar, predsednik Smučarske zveze Slovenije.
Gospod Smrekar, sezona je bila krajša, kot smo vajeni, povrhu je virus iz Zgornjesavske doline odgnal dve veliki in tradicionalni prireditvi. Kako se zdaj, ko ste že začrtali organizacijske in športne smernice naslednje zime, iz zornega kota smučarske zveze ozirate k zadnjim mesecem?
»V prvi splošni oceni bi dejal, da smo imeli dobro sezono. Poznate me in veste, da se nočem spuščati v analize športnih dosežkov, saj to prepuščam odgovornim s področja stroke. Pomembno mi je, da smo se v vseh panogah držali začrtanih proračunov, obenem sem bil seveda vesel ob spoznanju, da sta bila veleslalomist Žan Kranjec in tekačica Anamarija Lampič do konca v boju tudi za najvišje mesto v razvrstitvah svojih udarnih disciplin, veselil sem se končnice sezone naših skakalcev s praznikom v Planici. Vem, lahko bi vse skupaj poenostavili in že prej odpovedali tekmi ter tako tudi nekoliko zmanjšali stroške, a tudi pri tem smo delali po našem načelu, da je sleherni nalogi treba pristopiti s športnim bojem do konca.«
Res pa je, da se zdaj po vseh obračunih soočate z visokimi stroški zavoljo odpovedi obeh velikih prireditev. Sicer boste planiško poskusili preložiti na december.
»Drži, seveda se izgubam nismo mogli izogniti. Nastal je izpad dohodkov od televizijskih pravic, oglaševanja in vstopnic, na drugi strani ne smemo pozabiti na vložen strošek urejanja tekmovalnih prizorišč, postavitve tribun, šotorov, stojnic, zaščite. Končno bilanco v Kranjski Gori bo treba še razgrniti, a predvidoma gre ob odpovedi letošnjega Vitranca za izgubo med 600.000 in 700.000 evri, skupaj s planiškim bo skupni minus od 1,8 do 1,9 milijona evrov.«
A poskusili boste izpeljati dve planiški prireditvi v eni sezoni, kar meji že na pravi podvig. Kako vam realno kaže z decembrom?
»Trenutno je edino znano, da ni še ničesar znanega. Poglejte, smo ambiciozni, v pogostem stiku z vodilnimi pri mednarodne zvezi (FIS) načrtujemo, da bi imeli lepo svetovno prvenstvo decembra. Zato smo se odločili za pomemben korak, ki se nam je v zadnjih letih obrestoval na biatlonskih tekmah na Pokljuki. Pripravili in pospravili smo namreč večjo zalogo snega, kar 9000 kubičnih metrov čaka na december. To smo preprosto morali storiti, saj vemo, da december ni več tako radodaren s snežinkami kot nekoč. Jasno, brez trdega dela in malce kreativnosti ne bi šlo, tako smo zdaj vsaj glede snega mirni. Marsikaj se je še treba dogovoriti, predvsem pa si želimo v Planici ohraniti sloves dobrega prireditelja tudi v luči pričakovanja nordijskega svetovnega prvenstva 2023.«
Kako bo s kongresom FIS, ki je povrh še volilni?
»Vidite, tudi to smo morali preložiti, kje in kdaj ga bomo pripravili, še ni jasno. Uradni kandidaturi za predsednika sta po napovedanem odhodu Gian-Franca Kasperja oddala Švicar Urs Lehmann, nekoč odlični smučar, in britanski državljan Johan Eliasch, predsednik uprave Heada. A lahko se tik pred zdajci prijavi še kdo.«
Pa se vi kot član sveta za trženje pri mednarodni zvezi in tudi svetu predsednikov alpskih držav še spogledujete s svetom FIS, če se bo umaknil dolgoletni ugledni član Janez Kocijančič?
»Predvsem se mi zdi pomembno, da bi Sloveniji zagotovili mesto v svetu tudi v prihodnje. Mi smo realno med 5. in 10. mestom na svetovni smučarski lestvici in spodobilo bi se, da imamo svojega predstavnika v 18-članskem svetu FIS.«
Gospod Smrekar, sezona je bila krajša, kot smo vajeni, povrhu je virus iz Zgornjesavske doline odgnal dve veliki in tradicionalni prireditvi. Kako se zdaj, ko ste že začrtali organizacijske in športne smernice naslednje zime, iz zornega kota smučarske zveze ozirate k zadnjim mesecem?
»V prvi splošni oceni bi dejal, da smo imeli dobro sezono. Poznate me in veste, da se nočem spuščati v analize športnih dosežkov, saj to prepuščam odgovornim s področja stroke. Pomembno mi je, da smo se v vseh panogah držali začrtanih proračunov, obenem sem bil seveda vesel ob spoznanju, da sta bila veleslalomist Žan Kranjec in tekačica Anamarija Lampič do konca v boju tudi za najvišje mesto v razvrstitvah svojih udarnih disciplin, veselil sem se končnice sezone naših skakalcev s praznikom v Planici. Vem, lahko bi vse skupaj poenostavili in že prej odpovedali tekmi ter tako tudi nekoliko zmanjšali stroške, a tudi pri tem smo delali po našem načelu, da je sleherni nalogi treba pristopiti s športnim bojem do konca.«
Res pa je, da se zdaj po vseh obračunih soočate z visokimi stroški zavoljo odpovedi obeh velikih prireditev. Sicer boste planiško poskusili preložiti na december.
»Drži, seveda se izgubam nismo mogli izogniti. Nastal je izpad dohodkov od televizijskih pravic, oglaševanja in vstopnic, na drugi strani ne smemo pozabiti na vložen strošek urejanja tekmovalnih prizorišč, postavitve tribun, šotorov, stojnic, zaščite. Končno bilanco v Kranjski Gori bo treba še razgrniti, a predvidoma gre ob odpovedi letošnjega Vitranca za izgubo med 600.000 in 700.000 evri, skupaj s planiškim bo skupni minus od 1,8 do 1,9 milijona evrov.«
A poskusili boste izpeljati dve planiški prireditvi v eni sezoni, kar meji že na pravi podvig. Kako vam realno kaže z decembrom?
»Trenutno je edino znano, da ni še ničesar znanega. Poglejte, smo ambiciozni, v pogostem stiku z vodilnimi pri mednarodne zvezi (FIS) načrtujemo, da bi imeli lepo svetovno prvenstvo decembra. Zato smo se odločili za pomemben korak, ki se nam je v zadnjih letih obrestoval na biatlonskih tekmah na Pokljuki. Pripravili in pospravili smo namreč večjo zalogo snega, kar 9000 kubičnih metrov čaka na december. To smo preprosto morali storiti, saj vemo, da december ni več tako radodaren s snežinkami kot nekoč. Jasno, brez trdega dela in malce kreativnosti ne bi šlo, tako smo zdaj vsaj glede snega mirni. Marsikaj se je še treba dogovoriti, predvsem pa si želimo v Planici ohraniti sloves dobrega prireditelja tudi v luči pričakovanja nordijskega svetovnega prvenstva 2023.«
Kako bo s kongresom FIS, ki je povrh še volilni?
»Vidite, tudi to smo morali preložiti, kje in kdaj ga bomo pripravili, še ni jasno. Uradni kandidaturi za predsednika sta po napovedanem odhodu Gian-Franca Kasperja oddala Švicar Urs Lehmann, nekoč odlični smučar, in britanski državljan Johan Eliasch, predsednik uprave Heada. A lahko se tik pred zdajci prijavi še kdo.«
Pa se vi kot član sveta za trženje pri mednarodni zvezi in tudi svetu predsednikov alpskih držav še spogledujete s svetom FIS, če se bo umaknil dolgoletni ugledni član Janez Kocijančič?
»Predvsem se mi zdi pomembno, da bi Sloveniji zagotovili mesto v svetu tudi v prihodnje. Mi smo realno med 5. in 10. mestom na svetovni smučarski lestvici in spodobilo bi se, da imamo svojega predstavnika v 18-članskem svetu FIS.«