RAGBI
V podzavesti so še vedno belci in temnopolteži mavričnega naroda
Južnoafriški ragbisti še tretjič postali svetovni prvaki. V finalu mundiala so s surovo močjo zlomili Anglijo.
Odpri galerijo
Prvi temnopolti kapetan južnoafriške ragbijske reprezentance Siya Kolisi je ponosno dvignil pokal svetovnih prvakov. FOTO: Reuters
JOKOHAMA – Springboks so ponovno na vrhu! Reprezentanca Republike Južne Afrike je namreč postala novi svetovni prvak v ragbiju, v boju za naslov je v finalu SP na Japonskem premagala Anglijo z 32:12. Južnoafričani so tretjič postali svetovni prvaki v ragbiju, bili so v letih 1995 in 2007, in se s tem na vrhu izenačili z Novo Zelandijo.
Dva naslova najboljšega na obli ima Avstralija, enega Anglija. V boju za tretje mesto so novozelandski vsi črni sicer s 40:17 premagali Wales. Južnoafričani so v finalnem obračunu Angležem vsilili svoj način igre, predvsem so zaradi telesne moči prevladovali v skramu, kjer so Otočani storili preveč prekrškov.
»Pred svetovnim prvenstvom smo imeli veliko težav, toda v domovini so nas podpirali. Zelo smo jim hvaležni. V naši državi imamo sicer tudi drugače ogromno težav, toda imamo odlično moštvo. Prihajamo iz različnih okolij, smo različnih ras, toda družil nas je skupni cilj. Dosegli smo ga. To smo storili za Južno Afriko,« je povedal prvi temnopolti kapetan Republike Južne Afrike Siya Kolisi, ki je tudi kot prvi temnopolti predstavnik južnoafriške večine dvignil pokal Webba Ellisa.
Južnoafriško ragbijsko moštvo z vzdevkom Springboks ali gazele je tudi v ponovitvi finala svetovnega prvenstva iz leta 2007 povsem zasenčilo Angleže, sklepno dejanje je iz lože VIP spremljal celo princ Harry. »Nikakor jim nismo znali vsiliti naše igre. Tekmec je bil izjemen, zato bi rad čestital Južni Afriki za izjemno predstavo,« je poraz priznal trener angleške izbrane vrste Eddie Jones. Ragbi, šport, ki je v Republiki Južni Afriki ob kriketu predstavljal najmočnejše orodje pri izvajanju rasne delitve apartheida belske manjšine nad črnsko večino, je postal tudi simbol upanja in sprave razdeljenih Južnoafričanov.
Prvi demokratično izvoljeni predsednik Južne Afrike Nelson Mandela je po izpustitvi iz zapora v svoji misiji združevanja temnopoltih in belopoltih za eno izmed glavnih orožij pri gradnji mavričnega naroda izbral prav najbolj tradicionalno belski šport angleških ter nizozemskih, belgijskih, francoskih in nemških afriških naseljencev. Osrednji šport temnopoltih Južnoafričanov namreč ostaja nogomet.
Žalil črnega brezdomneža
Prvi pohod slokonogih gazel na svetovni vrh se je začel leta 1995, ko je Republika Južna Afrika gostila prvi veliki športni dogodek v državi po koncu belske nadvlade. Springboksi so na Ellis Parku v finalu SP po podaljških ugnali do tedaj nepremagljivo moštvo Nove Zelandije, slovite All Blacks. Za južnoafriško reprezentanco, v kateri je bil le en nebelec, Chester Williams, so takrat prvič navijali vsi tradicionalni belski navijači in prvič tudi temnopolti Južnoafričani, ki so do tedaj vedno navijali za nasprotnike južnoafriškega moštva.
Je bil pa zdajšnji selektor Springboksov Rassie Erasmus toliko pameten, da je lani, ko je prevzel trenersko nalogo, dal številnim temnopoltim nadarjenim igralcem priložnost v nacionalni vrsti. A kljub navidezni enotnosti se tudi belopoltim ragbistom dogodi marsikaj. Tako je reprezentant iz druge vrste skrama Eben Etzebeth tik pred potjo na SP žalil in napadel temnopoltega brezdomneža. Ragbijsko svetovno prvenstvo je sicer bilo, kakor se za športni dogodek takšne veličine spodobi, tudi velik posel. Televizijske pravice, večina pokroviteljskih sredstev in druge komercialne finance gredo sicer mednarodni zvezi, prireditelj prvenstva, tokrat Japonska, pa lahko računa na prihodek od prodaje vstopnic. Ragbijski mundial v deželi vzhajajočega sonca je bil po tej plati gromozanski uspeh.
Mednarodna zveza bo sicer tokrat prihodkovno dobila približno 416 milijonov evrov, leta 2015, SP je bilo v Angliji, jih je 382. Dobiček bo nižji kot pred štirimi leti, takrat je bil 188 milijonov evrov, predvsem zaradi dodatnih organizacijskih stroškov prirejanja ragbijskega svetovnega prvenstva na Japonskem.
Springboksi so v finalni tekmi ustavili Angleže, v tej akciji Anthonyja Watsona. FOTO: Reuters
Dva naslova najboljšega na obli ima Avstralija, enega Anglija. V boju za tretje mesto so novozelandski vsi črni sicer s 40:17 premagali Wales. Južnoafričani so v finalnem obračunu Angležem vsilili svoj način igre, predvsem so zaradi telesne moči prevladovali v skramu, kjer so Otočani storili preveč prekrškov.
»Pred svetovnim prvenstvom smo imeli veliko težav, toda v domovini so nas podpirali. Zelo smo jim hvaležni. V naši državi imamo sicer tudi drugače ogromno težav, toda imamo odlično moštvo. Prihajamo iz različnih okolij, smo različnih ras, toda družil nas je skupni cilj. Dosegli smo ga. To smo storili za Južno Afriko,« je povedal prvi temnopolti kapetan Republike Južne Afrike Siya Kolisi, ki je tudi kot prvi temnopolti predstavnik južnoafriške večine dvignil pokal Webba Ellisa.
Južnoafriško ragbijsko moštvo z vzdevkom Springboks ali gazele je tudi v ponovitvi finala svetovnega prvenstva iz leta 2007 povsem zasenčilo Angleže, sklepno dejanje je iz lože VIP spremljal celo princ Harry. »Nikakor jim nismo znali vsiliti naše igre. Tekmec je bil izjemen, zato bi rad čestital Južni Afriki za izjemno predstavo,« je poraz priznal trener angleške izbrane vrste Eddie Jones. Ragbi, šport, ki je v Republiki Južni Afriki ob kriketu predstavljal najmočnejše orodje pri izvajanju rasne delitve apartheida belske manjšine nad črnsko večino, je postal tudi simbol upanja in sprave razdeljenih Južnoafričanov.
Prvi demokratično izvoljeni predsednik Južne Afrike Nelson Mandela je po izpustitvi iz zapora v svoji misiji združevanja temnopoltih in belopoltih za eno izmed glavnih orožij pri gradnji mavričnega naroda izbral prav najbolj tradicionalno belski šport angleških ter nizozemskih, belgijskih, francoskih in nemških afriških naseljencev. Osrednji šport temnopoltih Južnoafričanov namreč ostaja nogomet.
Žalil črnega brezdomneža
Prvi pohod slokonogih gazel na svetovni vrh se je začel leta 1995, ko je Republika Južna Afrika gostila prvi veliki športni dogodek v državi po koncu belske nadvlade. Springboksi so na Ellis Parku v finalu SP po podaljških ugnali do tedaj nepremagljivo moštvo Nove Zelandije, slovite All Blacks. Za južnoafriško reprezentanco, v kateri je bil le en nebelec, Chester Williams, so takrat prvič navijali vsi tradicionalni belski navijači in prvič tudi temnopolti Južnoafričani, ki so do tedaj vedno navijali za nasprotnike južnoafriškega moštva.
188
milijonov evrov naj bi bil dobiček mednarodne ragbijske zveze s svetovnega prvenstva 2019.
Je bil pa zdajšnji selektor Springboksov Rassie Erasmus toliko pameten, da je lani, ko je prevzel trenersko nalogo, dal številnim temnopoltim nadarjenim igralcem priložnost v nacionalni vrsti. A kljub navidezni enotnosti se tudi belopoltim ragbistom dogodi marsikaj. Tako je reprezentant iz druge vrste skrama Eben Etzebeth tik pred potjo na SP žalil in napadel temnopoltega brezdomneža. Ragbijsko svetovno prvenstvo je sicer bilo, kakor se za športni dogodek takšne veličine spodobi, tudi velik posel. Televizijske pravice, večina pokroviteljskih sredstev in druge komercialne finance gredo sicer mednarodni zvezi, prireditelj prvenstva, tokrat Japonska, pa lahko računa na prihodek od prodaje vstopnic. Ragbijski mundial v deželi vzhajajočega sonca je bil po tej plati gromozanski uspeh.
Mednarodna zveza bo sicer tokrat prihodkovno dobila približno 416 milijonov evrov, leta 2015, SP je bilo v Angliji, jih je 382. Dobiček bo nižji kot pred štirimi leti, takrat je bil 188 milijonov evrov, predvsem zaradi dodatnih organizacijskih stroškov prirejanja ragbijskega svetovnega prvenstva na Japonskem.
