V Serenini koži bi se ji zmešalo
Martina Navratilova žalostna, ker prvič po 47 letih ne bo v Wimbledonu. Podobno kot Boris Becker je imela poseben odnos do svete trave.
Odpri galerijo
Martina Navratilova z ženo Julijo Lemigovo FOTO: Reuters
Minula meseca sta sprožila množično travmo v svetu športa. Ne le med čakajočimi na nadaljevanje tekmovanj, temveč za vse, ki so morali povsem spremeniti način življenja in čutijo veliko vrzel. Tako kot nekdanja teniška šampionka Martina Navratilova, v 70. in 80. letih zmagovalka kar 59 turnirjev za veliki slam; 18 med posameznicami, 31 med ženskimi dvojicami in 10 med mešanimi pari.
V Pragi rojena 63-letnica, ki je leta 1975 zaprosila za politični azil v ZDA in šest let pozneje postala ameriška državljanka, živi v Sarasoti na Floridi z ženo, nekdanjo miss Sovjetske zveze Julijo Lemigovo. Med čakanjem na normalizacijo razmer najbolj obžaluje, da prvič po letu 1973 ne bo mogla biti na turnirju v Wimbledonu. Prestižno teniško prireditev so odpovedali prvič po koncu druge svetovne vojne.
»Med teniškimi igralci se je uveljavila tradicija, da smo na silvestrovo nazdravili na uspešen nastop v Wimbledonu. Vedno sem navdušeno potovala v London od 16. leta starosti, niti enkrat nisem manjkala. Zdaj ko bo leto minilo brez turnirja, me mika, da bi vseeno sedla na letalo, čeprav le zato, da bi se dotaknila svete trave,« razmišlja Navratilova, ki je v Wimbledonu kar devetkrat zmagala med posameznicami, največkrat v zgodovini.
»Podobno kot Boris Becker sem bila vedno v posebnem ljubezenskem razmerju z Wimbledonom. Tamkajšnji turnir je za naju večji od tenisa in tudi od športa. Minuli težki tedni so nas pripravili do spoznanja, da je šport svojevrstno razkošje in kako srečni so lahko športniki, ker se preživljajo z nečim, kar imajo radi,« meni legendarna igralka, ki se lahko pohvali s kariernim velikim slamom tako med posameznicami kot v dvojicah. Na štirih največjih turnirjih sezone je še najmanj uspeha požela na Roland Garrosu, kjer je med posameznicami zmagala le dvakrat.
»Doslej je velike turnirje preprečila le vojna. Letos nas je vse prizadel koronavirus, v tenisu verjetno še najbolj Rogerja Federerja in Sereno Williams, ki bosta kmalu dopolnila 39 let. Roger bi resda moral izpustiti prvo polovico sezone po operaciji kolena, a bi se moral vrniti v Wimbledonu, kjer je zmagal osemkrat, največkrat med vsemi. Zdaj je prvič naletel na nevidnega sovražnika, proti kateremu se ne more boriti, lahko le upa, da bo svoje storila medicina. Razmere so prizadele tudi Rafaela Nadala, ki je osvojil le en turnir za veliki slam manj kot Roger (19:20) in je drugi na večni teniški lestvici, a je pet let mlajši, po svoje tudi Novaka Đokovića,« meni Navratilova, ki najbolj sočustvuje s Sereno Williams.
»Ponujala se ji je čudovita možnost, da bi izboljšala rekord Margaret Court, ki je zmagala na 24 turnirjih za veliki slam, a je obtičala pri 23. Po nizu neizkoriščenih priložnosti je morala prisilno odložiti lopar, medtem ko čas teče. Če bi bila na njenem mestu, bi se mi zmešalo. Še vedno mislim, da lahko osvoji svoj 24. veliki turnir,« ocenjuje Navratilova.
V Pragi rojena 63-letnica, ki je leta 1975 zaprosila za politični azil v ZDA in šest let pozneje postala ameriška državljanka, živi v Sarasoti na Floridi z ženo, nekdanjo miss Sovjetske zveze Julijo Lemigovo. Med čakanjem na normalizacijo razmer najbolj obžaluje, da prvič po letu 1973 ne bo mogla biti na turnirju v Wimbledonu. Prestižno teniško prireditev so odpovedali prvič po koncu druge svetovne vojne.
»Med teniškimi igralci se je uveljavila tradicija, da smo na silvestrovo nazdravili na uspešen nastop v Wimbledonu. Vedno sem navdušeno potovala v London od 16. leta starosti, niti enkrat nisem manjkala. Zdaj ko bo leto minilo brez turnirja, me mika, da bi vseeno sedla na letalo, čeprav le zato, da bi se dotaknila svete trave,« razmišlja Navratilova, ki je v Wimbledonu kar devetkrat zmagala med posameznicami, največkrat v zgodovini.
»Podobno kot Boris Becker sem bila vedno v posebnem ljubezenskem razmerju z Wimbledonom. Tamkajšnji turnir je za naju večji od tenisa in tudi od športa. Minuli težki tedni so nas pripravili do spoznanja, da je šport svojevrstno razkošje in kako srečni so lahko športniki, ker se preživljajo z nečim, kar imajo radi,« meni legendarna igralka, ki se lahko pohvali s kariernim velikim slamom tako med posameznicami kot v dvojicah. Na štirih največjih turnirjih sezone je še najmanj uspeha požela na Roland Garrosu, kjer je med posameznicami zmagala le dvakrat.
Federer prvič nemočen
»Doslej je velike turnirje preprečila le vojna. Letos nas je vse prizadel koronavirus, v tenisu verjetno še najbolj Rogerja Federerja in Sereno Williams, ki bosta kmalu dopolnila 39 let. Roger bi resda moral izpustiti prvo polovico sezone po operaciji kolena, a bi se moral vrniti v Wimbledonu, kjer je zmagal osemkrat, največkrat med vsemi. Zdaj je prvič naletel na nevidnega sovražnika, proti kateremu se ne more boriti, lahko le upa, da bo svoje storila medicina. Razmere so prizadele tudi Rafaela Nadala, ki je osvojil le en turnir za veliki slam manj kot Roger (19:20) in je drugi na večni teniški lestvici, a je pet let mlajši, po svoje tudi Novaka Đokovića,« meni Navratilova, ki najbolj sočustvuje s Sereno Williams.
»Ponujala se ji je čudovita možnost, da bi izboljšala rekord Margaret Court, ki je zmagala na 24 turnirjih za veliki slam, a je obtičala pri 23. Po nizu neizkoriščenih priložnosti je morala prisilno odložiti lopar, medtem ko čas teče. Če bi bila na njenem mestu, bi se mi zmešalo. Še vedno mislim, da lahko osvoji svoj 24. veliki turnir,« ocenjuje Navratilova.
