V slovenski družbi najbolj trpi šport

Kar se dogaja na naši krovni judoistični organizaciji, Bogdanu Gabrovcu, predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki je pred tem kar dvajset let bolj ali manj uspešno vodil Judo zvezo Slovenije (JZS), ni niti najmanj všeč. Letos so namreč že dvakrat volili prvega moža JZS, za katerega se ob zdajšnjem predsedniku Darku Mušiču (JK Branik Maribor) poteguje tudi njegov edini protikandidat Lovrencij Galuf (JK Acron Slovenj Gradec), a ga zaradi razdvojenosti še niso tudi izvolili.

»Kar se dogaja v JZS, zagotovo ni dobro. Na zvezi bi morali v najkrajšem času presekati nesoglasja in se poenotiti. Tekmovalna evforija z izjemnimi uspehi je bila zagotovo v redu, toda že v mojem obdobju smo določeno pozornost namenili tudi klubom, ki iz različnih razlogov nimajo možnosti, da bi njihovi tekmovalci postali vrhunski v članski konkurenci. Manjša okolja so bila na žalost zapostavljena, finančna sredstva na zvezi pa omejena. Za vse ni dovolj denarja, toda kljub temu bi ga morali bolj enakomerno porazdeliti med vse klube, ki jih imamo v Sloveniji kar 75. V veslanju jih je, denimo, le sedem,« je Gabrovec navedel primerjavo in ponovil, da so vrhunski dosežki seveda izjemno pomembni, toda učenje juda se začne že v otroštvu.

»Z njegovo pomočjo, če imamo seveda prave trenerje, postajamo boljši ljudje. S tem poslanstvom se trudim živeti in delati tudi sam,« je podaril in pribil, da bodo na JZS v kratkem ponovili vajo. »Upam, da bo zveza v tretjem poskusu le izvolila predsednika in da po tem – kdor koli bo že zmagal – ne bo kakšnega maščevanja. A dejstvo je, da mora priti do pomladitve in enotnosti, verjamem, da bi bila, denimo, Urška Žolnir kot šampionka in osebnost primerna povezovalna oseba,« je razmišljal prvi mož OKS ter se v nadaljevanju dotaknil skupnega projekta JZS, OKS in najboljšega soseda, ki so ga poimenovali Vključeni v življenje.

Zbirajo sredstva za inkluzivni judo

»Z dobrodelno prodajo risb, ki so jih narisali otroci, smo začeli zbirati sredstva za inkluzivni judo oziroma judo za ljudi s posebnimi potrebami, s katerim so se začeli pri nas kot prvi pred 27 leti ukvarjati v jeseniškem klubu. Medtem ga izvajajo že v več društvih, skupaj pa bomo imeli več akcij, tako da bomo zgodbo razvijali naprej,« je razkril 67-letni Korošec (68. rojstni dan bo praznoval v četrtek), ki ni mogel niti mimo slabega položaja športa v Sloveniji.

»Že predlani smo, torej prejšnji vladi, predlagali določene izboljšave in spremembe, ki smo jih morali obnoviti in posredovati zdajšnji oblasti. Večine od 33 predlogov vse do danes niso upoštevali, tudi v devetem protikoronskem paketu ukrepov za omilitev posledic epidemije covid-19 slovenski šport ne bo dobil ničesar,« je zmajeval z glavo Gabrovec.

Nazadnje so predlagali, da bi čim prej cepili športnike, ki bodo poleti tekmovali na olimpijskih igrah v Tokiu. »A nam tega niso odobrili oziroma so jih uvrstili šele v osmo skupino. Prosili smo jih, da bi jih dali v skupino z diplomati, da bi se lahko naši reprezentanti nemoteno pripravljali za OI. Zdaj morajo namreč na 48 ur opravljati teste na covid-19, kar je boleče in noro! Če imaš vseskozi pred očmi, kdaj in kje ti bodo spet v nos porinili na paličico, si težko stoodstotno osredotočen na trening. In to zdaj, ko bi morali biti športniki z mislimi zgolj in samo pri pripravah za OI, ki ostajajo največja (športna) prireditev. Če niti tega ne bodo prepoznali, kako bi bilo cepljenje pomembno za naše olimpijce, potem se vprašaš, ali smo res zadnja smet. V naši družbi namreč najbolj trpi prav šport,« je bil brez dlake na jeziku predsednik OKS.

Skrbi ga, da bomo zaradi (pre)strogih ukrepov izgubili generacijo (mladih) športnikov ali več njih. »Če eno leto ne treniraš resno, to seveda težko nadomestiš. Že zdaj rezultati slovenskih športnikov – če odmislimo prebliske v smučarskih skokih – padajo,« je presodil in opazil, da so velesile v obdobju različnih ukrepov pridobile velikansko prednost, ker se zapirajo v mehurčke in trenirajo naprej.

Vojska prekinila pogodbo z Janežičem

»To velja tudi za Japonce, ki bodo tudi zaradi tega za vsako ceno izpeljali OI. V judu, denimo, jih bo izjemno težko ustaviti. Zdaj na njihovih univerzah trenira po 200, 300 judoistov. Kje lahko kaj takega, da bo varno, pripravimo v Sloveniji? Da drugih športov sploh ne omenjam. Zaradi tega se bojim, da bomo imeli tekmovalno zelo slab izplen v Tokiu oziroma slabšega kot na prejšnjih OI, četudi se naši športniki kot vedno trudijo po svojih najboljših močeh,« je opozoril Gabrovec, ki ga – če bo šlo tako naprej – skrbi, da bodo imeli naši športniki v prihodnje že težave z izpolnjevanjem norme za nastop na OI, naslednje poletne po Tokiu pa bodo že čez tri leta v Parizu. »Že zdaj jih ni malo, ki imajo velike težave s tem, vemo pa, da od tistih, ki se komaj uvrstijo na igre, ne moremo pričakovati vidnejših dosežkov. Svetla izjema je bila, denimo, Urška Žolnir, ki je ujela zadnje letalo za Atene 2004, kjer je potem osvojila bronasto kolajno. Toda ona je bila takrat že uveljavljena judoistka,« je poudaril, razočaran tudi nad nedavno zavrnitvijo načrta za Bežigrajski športni park na območju Plečnikovega stadiona. »Iz tega projekta se bomo umaknili, to je po 14 letih za nas končana zgodba. Tega se ne bomo šli več, ker ne smem nasledniku pustiti kakšnega okostnjaka. Zato bomo na skupščini, ki bo enkrat maja, najverjetneje sprejeli sklep, po katerem bomo izstopili iz te zgodbe,« je napovedal in v naštevanju slabih novic omenil tudi, da je Slovenska vojska nedavno prekinila pogodbo Luki Janežiču, ker njenega napisa ni nosil v skladu s pravili.

»Sploh ne moreš verjeti, da se lahko zgodi kaj takšnega. Toda na nekaterih področjih so v teh časih res trdi in neživljenjski,« je nad odnosom pristojnih vidno nezadovoljen predsednik OKS, v katerem pa še vedno tli upanje, da bo slovenski šport vendarle prejel podporo, ki si jo zasluži. Pri tem se opira na redke pozitivne novice, med katere sodi sklep odgovornih na policiji za zaposlitev novih dvanajstih športnikov. »Veseli me tudi, da je država v letnem programu športa za letošnje leto namenila 3,167.000 evrov za obnovo dvorane Tabor, pomagala pa bo tudi pri izvedbi olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM) leta 2023 v Mariboru, za katerega bomo v kratkem podpisali pogodbo. Takšni svetli trenutki vendarle vlivajo kanček upanja,« si Gabrovec želi, da bo tudi za šport na sončni strani Alp končno posijalo sonce.