V Valencii so še bolj zbegali svoje navijače

Po lepi in zlata vredni zmagi v Valencii so košarkarji Cedevite Olimpije sami pri sebi verjetno povzeli misli svojih klubskih predhodnikov in še marsikaterega drugega športnika. V slogu, zdaj smo utišali kritike. Toda če dobro pomislijo, so z dobro predstavo zgolj pritrdili vsem, ki so v minulih treh mesecih vztrajali, da lahko igrajo bolje in predvsem bolj zrelo. Takšen dvom je po svoje celo prikrita pohvala za vse, ki zaostajajo za svojimi realnimi sposobnostmi. Nenadarjene ali kako drugače prikrajšane običajno vsi pustimo pri miru.

Ljubljančani so v pičlih 20 tekmah sezone pokazali ogromno različnih obrazov. Sposobni so bili izgubiti na domačem parketu z Zadrom in doživeti polom proti Megi, na širši mednarodni sceni pa nanizati pet porazov, čeprav niti eden od tekmecev ni bil nepremagljiv. Po drugi strani so v dvoboju lige ABA v Beogradu zasenčili Partizan, ki vodi v skupini B evropskega pokala, pred tem Gran Canario v Las Palmasu in v torek še Valencio v njeni sloviti Fonteti. Težko bi rekli, da jim španski zrak bolj prija kot podnebje v hladnejših krajih, kameleonske preobrazbe lahko pripišejo predvsem svojim glavam. Kožo obstranca, ki lahko prijetno preseneti in skoraj ne more razočarati, je pač veliko lažje nositi kot vlogo favorita.

Jokerje so porabili

To že dolga leta velja tudi za Olimpijine košarkarje, kar je razvidno tudi iz besed njihovih trenerjev. Pred dvoboji na vsa usta hvalijo tekmece ne glede na njihovo kakovost (Jurica Golemac je klasičen primer), kot da bi vodili četico iz krhkega kitajskega porcelana, ne pa moštvo robatih in zelo dobro plačanih športnikov. In če jih pretirano zavijajo v vato, jih lahko na igrišču upogne že rahel piš. Lep nasprotni primer so slovenski reprezentanti, ki priznavajo, da so se šele ob Goranu Dragiću v izvedbi iz leta 2017 in Luki Dončiću zares navzeli pravega tekmovalnega duha. Pa čeprav so nekateri med njimi že prestopili mejo 30 let. Če bi se še naprej oklepali slovenske miselnosti, ne bi nikoli postali evropski prvaki ali navdušili na olimpijskih igrah. Za rek skromnost je lepa čednost ni prostora v sodobnem športu.

V Valencii so Ljubljančani razveselili in hkrati dodatno zbegali svoje privržence. Lahko zdaj znova storijo korak nazaj in v naslednjih štirih nastopih razočarajo proti Ciboni, Krki, Borcu in Promitheasu? Seveda lahko, nekaj podobnega smo že videli, toda kdo jih bo po tem še jemal resno? Za sezono 2021/22 so imeli na voljo toliko jokerjev, kolikor jih lahko pripada resni zasedbi z zdravo klubsko hrbtenico, če so jih prehitro porabili z 10 porazi na dosedanjih 20 tekmah in zaradi prekinitev pogodb izgubili tretjino moštva, morajo »preživeli« in dve okrepitvi toliko hitreje postati odrasli možje s stanovitno držo. Takrat bomo znova lahko z užitkom razpravljali o košarki in lepih potezah. Do tedaj lahko le tiščimo v sebi zametke zadovoljstva in nezaupljivo pričakujemo, kaj bo Cedeviti Olimpiji prineslo že pobožično gostovanje v Zagrebu.