V večernih urah je veliko smeha

Olimpijska zima veliki smučarski družini prinaša prav poseben izziv in ob tem veliko vprašanj. Prvi odgovori o pripravljenosti, tekmecih, novi opremi in počutju pa si bodo sledili že danes ob ženskem veleslalomu in jutri ob moškem na ledeniku Rettenbach nad Söldnom. Tudi za našega udarnega aduta Žana Kranjca.

Prihod na Tirolsko vam privablja različne spomine, kajne? Tukaj ste pred dvema letoma že bili na stopničkah, lani vam ni šlo po načrtih. Kako se počutite zdaj?

»Seveda bi bil najbolj vesel, če bi v nedeljo svojo tukajšnjo najboljšo uvrstitev, torej 3. mesto iz leta 2019, izboljšal. Če pa me vprašate po počutju, sem zdaj precej bolj miren kot lani. Po smučarski plati se takrat tu nisem posebno dobro počutil, moja tekmovalna pripravljenost ni bila na želeni ravni. Zdaj je dejansko drugače in zadovoljen sem, da je tako.«

Kako je zdaj z vašim zdravjem – septembra ste preboleli angino, v prejšnji zimi so vas mučile tudi bolečine v hrbtu?

»Pomembno je, da mi angina ni pustila nikakršnih posledic pri telesni moči. In tudi bolečine v hrbtu, ki so me mučile v delu prejšnje sezone, zdaj niso moteče. Moram pa biti previden, hrbet je občutljiv. Toda če dobro poskrbim zase, ne sme biti težav.«

Sicer pa je bila prejšnja sezona za vas res posebna: doma vas je pretresla tragična očetova smrt, imeli ste obilo smole v smučini, prestajali omenjene težave s hrbtenico – kako se je bilo po vsem tem lotiti dela v pomembnem pripravljalnem obdobju?

»Predvsem je bilo težje zadnjo sezono skleniti do konca, ker moje smučanje ni bilo na želeni ravni. Potem je napočil umirjeni čas za resetiranje, zbranost, tudi spoznavanje omenjene nove opreme. To sem preveril že pomladi med pripravami po koncu sezone v bolgarskem visokogorju in bil prav zadovoljen.«

Kako ste sploh preživeli poletne dni, ko vam misli niso uhajale niti proti Pekingu niti k prejšnjim preizkušnjam, vključno s to uvodno v Söldnu?

»Pravzaprav kaj posebnega nisem počel. Sproščam se ob druženju s prijatelji, počitku na morju, igranju tenisa.«

Koliko v poletnih dneh ohranjate stik s smučarskim svetom, v kakšnih odnosih ste s tekmeci?

»Z večino v zelo dobrih. Na treningu se kaj pogovorimo, tudi pohecamo v večernih urah, res pa v prostem poletnem času nimam prav veliko smučarske družbe.«

So pa nekateri vaši dobri prijatelji?

»Vsekakor. Filip Zubčić, denimo, tudi z Italijani in Nemci se dobro razumem. Pravzaprav velika večina smučarjev ohranja dober značaj, ni vzvišenosti, gre za tisti prvinski šport v naravi.«