V vili Las Balconas rokomet ni zastal
Branko Tamše trenerskim kolegom prek spleta razlagal o slovenskem fenomenu. Odločitev EHF o sklepnem turnirju lige prvakov konec decembra farsa nad farsami.
Odpri galerijo
Branko Tamše je osvojil sedem naslovov slovenskega prvaka, pet zapored s Celjem Pivovarno Laško. FOTO: Jure Eržen
Vse najboljše, vse najboljše, vse najboljše! Vsi trije člani družine Tamše so aprila praznovali rojstni dan. Branko, najuspešnejši rokometni trener v Sloveniji, je upihnil 42. svečko. »Super je bilo, bili smo v vili Las Balconas s pogledom na velenjski grad,« se je v malce sarkastičnem tonu pošalil Branč, ki si gospodinjstvo deli z rokometno trenerko Snežano Rodić in njuno hčerko, zdaj že 10-letno Nežo.
Sedemkratni prvak lige NLB, dvakrat z Gorenjem in petkrat s Celjem, v šaljivem tonu pribije, da se je na izbruh koronavirusa dobro pripravil. »Od novembra, ko sem zapustil klop Zagreba, je bilo moje življenje precej podobno kot v tem mesecu. Ni nam hudega, obredli smo vse vzpetine v velenjski občini. Dopoldne smo vpeti v Nežino šolanje na daljavo, jaz sem glavni za glasbo,« se pohvali Tamše, ki je v mladih letih kolebal med notami in žogo in dal prednost slednji. Z rokometom je tudi med štirimi stenami povezan.
»Vesel sem, ker sta se Dragan Đukić in Akim Komnenić pred mesecem domislila projekta, v katerem so ob ponedeljskih, sredah in petkih predavanja in debate o rokometnih temah. Traja dve uri, nakar so na vrsti vprašanja. Zanimivo in poučno je. V petek je govoril Veselin Vujović. V konferenci sodeluje kakih 250 trenerjev iz nekdanje Jugoslavije, vesel sem, ker nas je kar nekaj iz Slovenije,« je povedal Tamše, ki je tudi deležen vprašanj kolegov.
»Predvsem jih zanima, kako lahko majhna Slovenija proizvede tako veliko vrhunskih srednjih zunanjih igralcev. Odgovarjam jim, da Zorman, Bezjak, brata Skube, Bombač, Zarabec, Makuc, Ovniček, Vlah in še kdo ne bi bili tako dobri, če jih ne bi že od začetka vodili izkušeni in vrhunski pedagogi. Žal je pogosto tako, da najmlajše rokometaše dodelijo najslabšim trenerjem, moralo pa bi biti ravno obratno. Največ znanja posrkajo, ko pri devetih letih preigravajo šolske stole,« opozarja Tamše, ki ne verjame, da se bo rokometna sezona nadaljevala, zato je toliko bolj začuden, ker se je EHF odločila, da bo F4 lige prvakov v Kölnu konec decembra ...
»To je absurd! Prav rad bi srečal možakarja, ki se je tega domislil, da mi razloži, kako je prišel do te ideje. Vrhunec te sezone bo tako sredi nove, v kateri bodo mnogi igralci zamenjali klube. A bodo Sagosen, Janc, Skube, Mačkovšek in drugi igrali za prejšnji klub, ko bo ta izpadel, pa za novega? Res mi ni nič več jasno, razen tega, da so nesposobni veljaki na Dunaju spet pokazali pravi obraz.«
Velenjčan je bil navdušen nad predstavami Slovencev na EP. »Škoda, ker je najslabša tekma prišla v polfinalu proti Španiji. Sicer pa je Ljubomir Vranješ naredil čudež, pod njim so igralci zacveteli. Mislim, da nas z njim čaka še veliko dobrega,« ima o švedskem prijatelju najboljše mnenje Tamše, ki se ni želel preveč ukvarjati z Vujovićevo izjavo, da bi on s Slovenci gotovo vzel kolajno: »Vujović je naredil veliko dobrega, a ob koncu je stvar zvodenela. Prav je bilo, da se je zgodila zamenjava. O tisti izjavi pa samo, da ni v mojem slogu,« je dejal Tamše in dodal, da je v pol leta brez dela napolnil baterije in je spet pripravljen zagristi v mikaven trenerski izziv: »Če bo le prišla prava ponudba.«
Sedemkratni prvak lige NLB, dvakrat z Gorenjem in petkrat s Celjem, v šaljivem tonu pribije, da se je na izbruh koronavirusa dobro pripravil. »Od novembra, ko sem zapustil klop Zagreba, je bilo moje življenje precej podobno kot v tem mesecu. Ni nam hudega, obredli smo vse vzpetine v velenjski občini. Dopoldne smo vpeti v Nežino šolanje na daljavo, jaz sem glavni za glasbo,« se pohvali Tamše, ki je v mladih letih kolebal med notami in žogo in dal prednost slednji. Z rokometom je tudi med štirimi stenami povezan.
Žal je pogosto tako, da najmlajše rokometaše dodelijo najslabšim trenerjem, moralo pa bi biti ravno obratno.
»Vesel sem, ker sta se Dragan Đukić in Akim Komnenić pred mesecem domislila projekta, v katerem so ob ponedeljskih, sredah in petkih predavanja in debate o rokometnih temah. Traja dve uri, nakar so na vrsti vprašanja. Zanimivo in poučno je. V petek je govoril Veselin Vujović. V konferenci sodeluje kakih 250 trenerjev iz nekdanje Jugoslavije, vesel sem, ker nas je kar nekaj iz Slovenije,« je povedal Tamše, ki je tudi deležen vprašanj kolegov.
»Predvsem jih zanima, kako lahko majhna Slovenija proizvede tako veliko vrhunskih srednjih zunanjih igralcev. Odgovarjam jim, da Zorman, Bezjak, brata Skube, Bombač, Zarabec, Makuc, Ovniček, Vlah in še kdo ne bi bili tako dobri, če jih ne bi že od začetka vodili izkušeni in vrhunski pedagogi. Žal je pogosto tako, da najmlajše rokometaše dodelijo najslabšim trenerjem, moralo pa bi biti ravno obratno. Največ znanja posrkajo, ko pri devetih letih preigravajo šolske stole,« opozarja Tamše, ki ne verjame, da se bo rokometna sezona nadaljevala, zato je toliko bolj začuden, ker se je EHF odločila, da bo F4 lige prvakov v Kölnu konec decembra ...
»To je absurd! Prav rad bi srečal možakarja, ki se je tega domislil, da mi razloži, kako je prišel do te ideje. Vrhunec te sezone bo tako sredi nove, v kateri bodo mnogi igralci zamenjali klube. A bodo Sagosen, Janc, Skube, Mačkovšek in drugi igrali za prejšnji klub, ko bo ta izpadel, pa za novega? Res mi ni nič več jasno, razen tega, da so nesposobni veljaki na Dunaju spet pokazali pravi obraz.«
Vranješ prava poteza
Velenjčan je bil navdušen nad predstavami Slovencev na EP. »Škoda, ker je najslabša tekma prišla v polfinalu proti Španiji. Sicer pa je Ljubomir Vranješ naredil čudež, pod njim so igralci zacveteli. Mislim, da nas z njim čaka še veliko dobrega,« ima o švedskem prijatelju najboljše mnenje Tamše, ki se ni želel preveč ukvarjati z Vujovićevo izjavo, da bi on s Slovenci gotovo vzel kolajno: »Vujović je naredil veliko dobrega, a ob koncu je stvar zvodenela. Prav je bilo, da se je zgodila zamenjava. O tisti izjavi pa samo, da ni v mojem slogu,« je dejal Tamše in dodal, da je v pol leta brez dela napolnil baterije in je spet pripravljen zagristi v mikaven trenerski izziv: »Če bo le prišla prava ponudba.«
