SMUČARSKI SKOKI
V Willingenu je bilo težje, kakor je pričakoval
Timiju Zajcu se vrnitev med svetovno elito ni izšla po željah. Upa, da bo konec tedna v Klingenthalu skakal občutno bolje.
Odpri galerijo
Timi Zajc je po poldrugem mesecu odsotnosti (zaradi dobro znanih dogodkov med decembrskim svetovnim prvenstvom v smučarskih poletih v Planici) pred tednom dni z velikimi pričakovanji odpotoval na tekmovanje za svetovni pokal v Willingenu. Toda na tamkajšnji veliki napravi Mühlenkopfschanze, ki velja – če odmislimo letalnice – za največjo skakalnico na svetu (novi rekorder je s 153 metri Poljak Klemens Muranka), ni uresničil svojih velikih pričakovanj.
Za njimi je zaostal bolj, kot si je verjetno sam mislil v najhujši nočni mori. Potem ko je v petkovih kvalifikacijah z 49. mestom za las ujel nastop na prvi tekmi, je v soboto izvlekel zgolj 42. mesto. Še mesto slabši je bil v nedeljo, tako da je na obeh preizkušnjah ostal praznih rok. »Bilo je kar težko. Na skakalnici, na kateri se nikakor nisem znašel, sem imel veliko problemov,« je zaupal Zajc in v isti sapi pripomnil, da njegova vrnitev med svetovno elito nikakor ni bila takšna, kot si je želel.
Kar zadeva opremo, je dejal, da je načeloma z njo zadovoljen, toda vedno je lahko tudi bolje. »To velja predvsem za tekmovalne drese, ki ti lahko hitro prinesejo veliko metrov,« je pojasnil Zajc, ki po eksperimentiranju s smučmi zdaj spet skače z novejšim Fluege.de-jevim modelom. »V Willingenu sem imel določene težave tudi z zaletno hitrostjo (od najhitrejših je bil počasnejši celo za 1,5 km/h). To bo treba izboljšati,« se zaveda mladi član SSK Ljubno BTC in glede preizkušenj konec tedna v Klingenthalu dodal: »Najprej bo treba priti tja, tam pa bom nato po treningu in kvalifikacijah videl, kako visoko lahko merim. Skakalnica v Klingenthalu mi je kar v redu, je velika, toda po svoje tudi zahtevna, tako da bo treba za vidnejši rezultat narediti vrhunske skoke,« je še razložil Zajc.
Za njimi je zaostal bolj, kot si je verjetno sam mislil v najhujši nočni mori. Potem ko je v petkovih kvalifikacijah z 49. mestom za las ujel nastop na prvi tekmi, je v soboto izvlekel zgolj 42. mesto. Še mesto slabši je bil v nedeljo, tako da je na obeh preizkušnjah ostal praznih rok. »Bilo je kar težko. Na skakalnici, na kateri se nikakor nisem znašel, sem imel veliko problemov,« je zaupal Zajc in v isti sapi pripomnil, da njegova vrnitev med svetovno elito nikakor ni bila takšna, kot si je želel.
Imel je tudi tremo
Potem ko mu je šlo na zadnjih planiških treningih pred odhodom v Willingen že zelo dobro od nog, ga je nato na tekmah – kakor je sam prišel do zaključka – najverjetneje ustavila (pre)velika želja po dokazovanju. »Morda pa mi je – potem ko sem mesec dni vadil predvsem na Bloudkovi velikanki – preglavice tudi povzročil prehod na novo skakalnico,« je o razlogih za slabše predstave ugibal 20-letni skakalec iz Hramš v občini Žalec. Kot je priznal, je imel tudi tremo. »Med tekmo je sicer nisem čutil, toda pri analizi smo ugotovili, da je zagotovo vplivala na moje nastope, saj nisem skakal tako, kot znam.«Kar zadeva opremo, je dejal, da je načeloma z njo zadovoljen, toda vedno je lahko tudi bolje. »To velja predvsem za tekmovalne drese, ki ti lahko hitro prinesejo veliko metrov,« je pojasnil Zajc, ki po eksperimentiranju s smučmi zdaj spet skače z novejšim Fluege.de-jevim modelom. »V Willingenu sem imel določene težave tudi z zaletno hitrostjo (od najhitrejših je bil počasnejši celo za 1,5 km/h). To bo treba izboljšati,« se zaveda mladi član SSK Ljubno BTC in glede preizkušenj konec tedna v Klingenthalu dodal: »Najprej bo treba priti tja, tam pa bom nato po treningu in kvalifikacijah videl, kako visoko lahko merim. Skakalnica v Klingenthalu mi je kar v redu, je velika, toda po svoje tudi zahtevna, tako da bo treba za vidnejši rezultat narediti vrhunske skoke,« je še razložil Zajc.