V Wimbledon le brez injekcije

V vrhunskem športu so naključja redka, a ko gre za izjemno zgodbo Rafaela Nadala s pariškim kultnim Roland-Garrosom, je končni razplet že prav predvidljiv. Težko je seveda napovedovati oddaljeno prihodnost, a malokdo bi verjel, da bo kdo ponovil dosežek 36-letnega teniškega zvezdnika iz Španije. Ne le da ima zdaj že 14 lovorik zmagovalca odprtega prvenstva Francije, njegova bilanca zmag in porazov v posameznih pariških dvobojih je sanjska – 112:3!

Povrhu gre za igralca, ki so mu ob številnih poškodbah že večkrat napovedovali slovo od športne poti, toda vedno znova se je vračal in zmagoval. Kot letos v francoski metropoli, ki se je spet lesketala v siju pravega športnega spektakla. V minulih dveh letih ga je namreč močno zaznamovala pandemija in tribune niso ponujale prepoznavne podobe, karavana aktivnih udeležencev prestižnega turnirja pa se je gibala zgolj v strogo omejenem prostoru med bivališčem in teniškim centrom. Res pa je, da smo si lanski Roland-Garros posebej vidno zapisali iz slovenskega zornega kota ob uvrstitvi Tamare Zidanšek v polfinale.

Konjičanka zdaj podviga ni ponovila, na lestvici WTA jo je prvič prehitela še ena naša zelo obetavna igralka Kaja Juvan – Ljubljančanka je 58., kar je njen rekordni dosežek, Štajerka 59. In tako se marsikaj spreminja, le Nadal se v Parizu zlepa ne pusti vreči z vladarskega prestola. Od leta 2005, ko je tu kot najstnik prvič igral – in takoj osvojil lovoriko –, so se do današnjega dne tam zvrstili le še trije zmagovalci: Novak Đoković dvakrat (2016, 2021), Roger Federer (2009) in Stan Wawrinka (2015).

Čarobna privlačnost peska

Dejansko se je zdelo, da mu bodo zdravstvene težave letos preprečile nov pohod na vrh, bolečine v levem stopalu so vsaj občasno zanj že kar neznosne, pa je vseeno vztrajal.

»Ni bilo preprosto, brez dnevnega odmerka protibolečinske injekcije tukaj ne bi šlo,« je v umirjeni analizi turnirja priznal as, ki je pred tremi dnevi, torej na petkov polfinalni dan, praznoval 36. rojstni dan. In seveda je na sklepni pariški novinarski konferenci sledilo vprašanje, ali ga bomo videli tudi na naslednjem turnirju za grand slam v slovitem Wimbledonu. »Pustimo času čas. Nisem še razmišljal o tem, kje in kdaj bom nadaljeval tekmovalno sezono, sem si pa na jasnem, da takšnega dnevnega tretmaja z injekcijami ne bom več zdržal. Če bo tako bolelo, bom moral Wimbledon izpustiti,« je odgovoril. Obenem je priznal, da ima pesek Roland-Garrosa tako kot za marsikaterega Španca magično privlačnost, da je zato trpel, a nato dosegel cilj.

»In sploh ne gre za to, da bi podiral neke mejnike in se spogledoval z rekordi. V tenisu še vedno vztrajam, ker ga rad igram. Roger, Novak in jaz smo svoje sanje že uresničili. Zdaj le še uživam pri igri na najboljših teniških stadionih na svetu, le to je tisto, kar me vleče naprej,« je še omenil lastnik 22 lovorik za grand slam. Sledita mu omenjena Švicar in Srb, oba sta jih zbrala po 20.