V Zagrebu uspevajo le poredni fantje

Lučaj od impozantne zagrebške Arene, kjer poteka svetovno prvenstvo v rokometu, je lokal Sungarden, na katerem je na steklo ob vhodu prilepljen velik plakat z logotipom Medveščaka. To je morda zadnje, kar je ostalo od hokejskega kluba, ki je najboljši primer veljavnosti pregovora, da kdor visoko leta, nizko pade ...

Medveščak je zanetil pravo hokejsko evforijo, ko se je pridružil razširjeni hokejski ligi, takratni Ebel. Ledena dvorana Doma športov je pokala po šivih. Decembra 2012 je bila na ledeni vročici (Ice Fever) razprodana tudi Arena s 15.000 sedeži. Leta 2013 je sledil še korak višje, vstop v rusko KHL.

A to je bil tudi začetek konca. Vodstvo kluba je postalo pohlepno in podpisalo pogodbo s hudičem, ruskim državnim plinskim koncernom Gazpromom, ki je nameraval čez Balkan zgraditi južni tok v Evropo. Cedila sta se med in mleko, (namišljeni) proračun kluba je presegel 10 milijonov evrov. Toda zamisel o južnem toku je propadla, z njim pa po štirih letih tudi Medveščak, ki se je najprej vrnil v Ebel, potem pa leta 2019 zaradi finančnega zloma (verjetno se je že snoval napad na Ukrajino) po 58 letih uradno prenehaj obstajati.

To ni edina žalostna športna zgodba v Zagrebu. Zaradi zelenih zim je ugasnilo tudi eno najbolj priljubljenih tekem za svetovni pokal v alpskem smučanju. Snežna kraljica, imenovana po Janici Kostelić, je zaživela leta 2005, zadnja dirka je bila lani, ko je zmagala Mikaela Shiffrin. Zadnji moški slalom je bil leta 2021. Snežna kraljica je doživela podobno usodo kot Zlata lisica v Mariboru. Proti naravi pač ne gre.

Cibosi životarijo

Na nizke veje je padla košarkarska Cibona. Dvorana Dražena Petrovića, s katerim so »cibosi« v 80. letih dvakrat postali evropski prvaki in nekaj časa vladali jugoslovanski ligi, zdaj sameva. Cibona je v ligi ABA ta čas z dvema zmagama na predzadnjem mestu. Kar nostalgičen je pogled na stekleni Toranj na Savski cesti, nekoč ponos mesta, pod katerim je napis KK Cibona Vukovi že precej zbledel.

Vaterpolisti Mladosti so bili sedemkrat evropski prvaki. Zdaj so četrta ekipa na Hrvaškem. Odbojka. Zagrebška Mladost je bila pojem jugoslovanske in evropske odbojke. Moški so trikrat igrali v finalu pokala evropskih državnih prvakov. Dekleta so bile evropske prvakinje leta 1991 in zatem še dvakrat v finalu. Oboji so sicer ohranili primat na Hrvaškem, a zunaj nje so nekonkurenčni in nezanimivi za gledalce.

Rokometaši Zagreba so v letih 1992 in 1993 tudi z Iztokom Pucem in Rolandom Pušnikom pokorili Evropo, legendarni so bili obračuni z Barcelono in Celjem Pivovarno Laško. Zdaj capljajo za evropskim vrhom. Za razliko od Celja so sicer še del elite. Na Hrvaškem jim nihče ne more in tudi ne sme do živega. Zagreb je osvojil vseh 31 prvenstev v samostojni Hrvaški! Alfa in omega Zoran Gobac ima zveze in poznanstva in pod nadzorom tako klub kot zvezo, ki brez njegovega privoljenja ne smeta naročiti niti toaletnega papirja, kot se je izrazil eden od hrvaških novinarjev.

Maksimirska sramota

Pa smo pri paradnem »purgerskem« klubu Dinamu. Lahko ga označimo za edino zgodbo o uspehu iz nekdanje jugoslovanske lige, kjer je bil pred letom 1991 četrta struna za Crveno zvezdo, Hajdukom in Partizanom. Zdaj je precej redni udeleženec lige prvakov. Po hrvaški osamosvojitvi je izkoristil podporo vladajoče politike HDZ in Franja Tuđmana in imel zveze tudi s kriminalnim podzemljem.

Dolga leta ga je vodil zloglasni Zdravko Mamić, ki se zaradi nečednih poslov zdaj skriva pred roko pravice v BiH. Kljub vsemu denarju, ki se je stekel v klub in skozi njega, pa je stadion Maksimir ena največjih sramot zagrebškega športa. Klub pa je bolj kot po rezultatih znan po huliganskih incidentih Bad Blue Boys.