V Zagrebu za dobro ime Slovenije
Edo Murić že vse desetletje igra za slovensko košarkarsko reprezentanco, je njen kapetan in poleg Jake Blažiča, Klemna Prepeliča, Alekseja Nikolića in Žige Dimca edini, ki je igral tako na zlatem eurobasketu 2017 kot na letošnjih olimpijskih igrah ter je zdaj na voljo selektorju Aleksandru Sekuliću v uvodnem ciklu kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2023. Pred jutrišnjo prvo tekmo s Hrvaško je razumljivo razpet med krizo Cedevite Olimpije in željo, da bi bil izbrani vrsti v čim večjo pomoč.
Trije meseci in pol so minili od imenitnih predstav v Tokiu, s kakšnimi občutki se je reprezentanca zbrala v Kopru?
»Ob vsakem zboru reprezentance vlada poseben občutek, skupaj smo preživeli veliko lepega, zato se s ponosom odzivamo na selektorjevo vabilo in upamo, da se nam bo še kdaj ponudila priložnost za vrhunski uspeh. SP, na katerem smo nazadnje igrali leta 2014, je daleč, toda pozabiti moramo na vse, kar nam je uspelo in spodletelo doslej, ter začeti z ničle. Pred nami sta zelo pomembni tekmi s Hrvaško in Švedsko.«
Na Obalo ste prišli sredi vročičnih razmer v Stožicah, ki so za začetek pripeljale Alena Omića. Ste si oddahnili ob zamenjavi okolja?
»Če bi v športu vsi samo zmagovali, ne bi bilo zanimivo. Prevladujejo trenutki, v katerih uživamo, a pridejo tudi izzivi, ki postavijo na preizkušnjo naše značaje. Pri Cedeviti Olimpiji ta hip ni vse rožnato, vendar moramo potisniti klubska čustva v ozadje. Ne glede na občutke moramo dati vse od sebe za reprezentanco, si pomagati po najboljših močeh in s skupnimi dosežki priti do prijetnejšega razpoloženja.«
Po zmagoslavju na EP 2017 je Slovenija iztržila le tri zmage na 12 tekmah v kvalifikacijah za SP 2019. Kakšen je bil poduk?
»Takrat so vladale posebne razmere, reprezentanca je bila na vseh tekmah močno zdesetkana in na pomoč so morali priskočiti debitanti, ki niso poznali skupnega sistema. Tudi sicer ga je težko osvojiti v treh, štirih dneh, po prvih porazih še toliko težje. Zdaj so okoliščine drugačne, mladi fantje so se udomačili v reprezentanci in vedo, da ni samoumevno pričakovati, da bo pet ali šest košarkarjev opravilo vse. Potrebujemo 12 igralcev na skupni valovni dolžini, enako pripravljenih in borbenih, saj bo pomemben vsak dvoboj.«
Hrvati vas bodo pričakali z močno pomlajeno zasedbo, bo izzvala tradicionalni sosedski naboj?
»Prvi nastop na vseh tekmovalnih ravneh je vedno najpomembnejši, saj te lahko potisne na dno ali pa ti da krila. V Zagrebu bodo spodbujali domačo reprezentanco, a dobro vemo, da so med letošnjimi OI stiskali pesti za Slovenijo in da se zdaj želijo dokazati proti nam. V sodobni košarki ni veliko dončićev ali jamesov, ki lahko sami odločijo tekmo. Skupina bojevitih fantov, ki trenira vsak dan, se zna postaviti na igrišču in ve, za kaj gre pri košarki, lahko vsakemu povzroči težave. Žoga je okrogla in črta za tri točke je za vse enako oddaljena, toda kljub vsemu moramo braniti svoje dobro ime in potrditi, da smo favoriti v naši skupini.«
