Vedel je, da njegov čas še prihaja

Bor Pavlovčič je med slovenskimi smučarskimi skakalci v iztekajoči se sezoni naredil največji preskok. Iz reprezentance B, v katero so ga premestili po koncu prejšnje zime, je 22-letni Mojstrančan poletel med elito ter se z 2. in 3. mestom v Klingenthalu dvakrat zavihtel celo na zmagovalni oder. Finale v Planici, ki ga bodo odprli z jutrišnjim uradnim treningom (13.30) in kvalifikacijami (16.00), bo kot drugi najboljši Slovenec v svetovnem pokalu za Anžetom Laniškom (6.) pričakal na skupnem 16. mestu.

Kdo vas je navdušil nad tem športom?
»Kot otrok sem hodil na tekme v Planico in se navduševal nad Norvežani, še posebno mi je v spominu ostal Bjørn Einar Romøren, ki je leta 2005 dvakrat izboljšal svetovni rekord. Večkrat sem šel na letalnico tudi z očetom Martinom, ki opravlja vlogo teptača in zastavonoše. Ko sem imel osem let, so mi nato njegovi kolegi rekli, da bom lahko čez kakšnih deset let prevzel očetovo zastavo. A sem jim takoj odvrnil, da ne bom teptač, ampak da bom tukaj skakal. Že naslednji dan sem se vpisal v ND Rateče-Planica in začel trenirati skoke.«

Kot sem opazil, ste začeli že kmalu osvajati kolajne v slovenskem pokalu.
»Že zelo zgodaj sem bil med vrstniki precej uspešen. V tekmovanju gorenjske regije sem bil pravzaprav brez konkurence, v slovenskem pokalu pa sem imel nekaj tekmecev še zlasti iz takrat močne ljubljanske Ilirije. A sem bil kljub temu v svoji kategoriji petkrat ali šestkrat državni prvak.«

Po težavah, ki ste jih imeli med novoletno turnejo, ste se hitro vrnili v svetovni vrh, s čimer ste presenetili mnoge. Tudi sebe?
»Niti ne, morda le s tem, kako visoko sem posegel. Takšne skoke sem sicer nizal že v pripravljalnem obdobju. Nekaj dobrih nastopov sem nato prikazal tudi na začetku sezone, ki pa še niso bili na ravni tistih najboljših s treningov.«

Kaj je skrivnost vašega uspeha?
»Lani sem začel veliko bolj razmišljati s svojo glavo in nisem več toliko zaupal različnim strokovnjakom. Prišel sem namreč do zaključka, da sam najbolje poznam samega sebe, zato vem, kje bom najlažje našel kakšne manjkajoče dele. Zato sem sam pri sebi začel iskati napake, jih odpravljati in ne več čakati na to, da bi mi drugi svetovali nekaj, kar mi morda sploh ne bi ustrezalo.«

Kako so vaše uspehe spremljali in doživeli vaši najbližji, prijatelji in sovaščani?
»Hvaležen sem jim za vso podporo. Da me podpirajo mnogi, čutim tudi na cesti, saj mi vsak, ki ga srečam, nameni kakšno lepo besedo.«

Kaj najraje počnete v prostem času?
»Lani sem se navdušil nad padalstvom in opravil že nekaj manjših skokov, med katerimi sem zelo užival. Po mojem je še težje kot na skakalnici, saj je treba za varne vzlete zelo paziti na vreme in veter. V megli tudi ni pametno skočiti, ker lahko hitro izgubiš orientacijo. Načrtujem, da bom letos kupil svojo opremo, opravil nadaljevalni tečaj in se podal na kakšne daljše skoke.«

Kakšne želje imate za finale sezone na letalnici bratov Gorišek?
»Želim si predvsem popraviti napake, ki sem jih v Planici delal decembra. To me je precej dotolklo, saj potem v poletih nisem več užival. Zaradi tega mi tudi na novoletni turneji ni steklo, kot sem si želel. Krajši premor mi je dobro del. Spoznal sem, da na silo ne bom ničesar dosegel, vedel sem tudi, da bo moj čas še prišel.«