Vesela, da je bila del zgodovinskega finala

Judo zveza Slovenije (JZS) še naprej ostaja brez (novega) prvega moža, potem ko tudi druga dopisna seja volilne skupščine ni dala zmagovalca, saj sta se dosedanji predsednik Darko Mušič in njegov edini protikandidat Lovrencij Galuf (glasovno) razšla z neodločenim izidom 37:37. Na srečo ta razdvojenost (še) ne vpliva na nastope neustrašnih slovenskih judoistk, ki tudi v olimpijski sezoni pridno zbirajo žlahtne kovine.

Po zaslugi Tine Trstenjak je v letošnjem svetovnem pokalu že zadonela tudi Zdravljica. Celjska šampionka je znova zablestela na turnirju za grand slam v Tel Avivu, kjer je pred mesecem dni v zgodovinskem prvem slovenskem zaključnem dvoboju na tekmovanjih najvišje ravni v podaljšku strla odpor Andreje Leški in se na lestvici svetovne zveze v kategoriji do 63 kilogramov utrdila na drugem mestu, tri mesta pred 24-letno Koprčanko.

»Dolgo smo potrebovali, da smo dočakali slovenski finale, kajne? No, vesela sem, da sem del tega uspeha,« se je Trstenjakova ozrla na svoj podvig v drugem največjem izraelskem mestu, v katerem si je izbojevala že 39. kolajno v svetovnem pokalu, od tega osemnajsto zlato. Na telavivskem tatamiju je delovala precej bolj prepričljivo kot tri mesece pred tem na evropskem prvenstvu v Pragi, kjer se je morala sprijazniti s sedmim mestom. Na poti do odmevnejše uvrstitve jo je tedaj ustavila prav Leškijeva.
 

Uvodni dvoboji za Tino najtežji

»Tudi sama sebi sem se zdela bolj suverena. Bolje sem se počutila, si močneje zaupala in se posledično tudi bolje borila. No, le prva borba (s Čehinjo Renato Zachovo) ni bila najboljša, kar pa je pri meni že značilno. Ker potrebujem nekaj več časa, da se ogrejem, so mi uvodni dvoboji običajno najtežji,« je pojasnila judoistka kluba Z'dežele Sankaku in pristavila, da je bila nato iz obračuna v obračun boljša.

Z roba blazin jo je v Izraelu vodila klubska kolegica Petra Nareks, ki se čedalje bolj uveljavlja tudi kot trenerka. »Bila je tudi moja partnerica za sparing, pomagala mi je pri ogrevanju,« je razkrila Trstenjakova, ki je bila ves čas tudi v (telefonskem) stiku z glavnim trenerjem Marjanom Fabjanom. Za vsako borbo ji je naročil, kako se mora boriti.

Čeprav je osvojila prvo mesto, ni bila povsem zadovoljna. »Judo, ki sem ga prikazala, ni bil najlepši, je bilo pa dovolj za pomembno zmago,« je svoj pogled že obrnila k poletnim olimpijskim igram v Tokiu, za katere je s podvigom v Tel Avivu osvojila nove pomembne kvalifikacijske točke. Toda z novim nastopom na največji športni prireditvi se ne obremenjuje, ampak zavzeto in načrtno sledi Fabjanovemu programu, ki je že večkrat obrodil sadove.

Z mlajšimi klubskimi kolegicami, med katerimi je bila tudi Lia Ludvik, ki se je nedavno izkazala s srebrno kolajno na turnirju za svetovni pokal v Pragi (»Veliko mi pomaga v pripravah, kar menim, da se ji bo obrestovalo. Če bo trdo garala, lahko še veliko doseže.«), se je 30-letna Celjanka pred kratkim udeležila tudi močnih priprav v albanskem Draču. »Tinina pripravljenost se počasi dviguje, čaka pa nas še veliko težkega dela,« je ocenil Fabjan, ki ni zadovoljen z zdajšnjim stanjem pri naši krovni judoistični organizaciji. »Najbolj me moti to, da so v boju za predsednika najbolj aktivni tisti, ki imajo najmanj zaslug za uspehe slovenskih judoistov,« je še pred sobotnim državnim prvenstvom v novogoriški športni dvorani Balon poudaril celjski strokovnjak.