Vesna Fabjan: Seveda si želimo Anamarijo na smučkah v Planici
Sezona naše reprezentance v smučarskem teku bo drugačna kot v zadnjih letih. Vodilna reprezentantka Anamarija Lampič se je preselila k biatlonkam, vodja panoga pa je postala Vesna Fabjan, bronasta olimpijka iz Sočija 2014. Z njo smo se pogovarjali o izzivih poolimpijske zime, sestavi ekipe, tudi odhodu Lampičeve in želji vseh v smučarskem teku o sodobni rolkarski progi.
Hitro in brez napovedi ste se znašli v novi vlogi, torej vodje panoge smučarski tek pri SZS. Kakšni so prvi vtisi?
»To je zame vendarle povsem drugače kot prej, zanimivo je, ni kaj.«
Dva meseca sta do tekmovalne sezone, kaj je zdaj za vas najbolj pomembno?
»Več reči je na kupu. Zdaj sem jaz vmesni člen med tekmovalci, trenerji, vodstvom zveze, vodstvom panoge, opremljevalci. Sestavljamo pogodbe, pomemben je kajpak finančni del. Predvsem kar zadeva pokrovitelje, sama imam izkušnje kot tekmovalka. Poskušam najti, kaj je dobro za tekmovalca in sponzorja. Mora biti obojestransko zadovoljstvo, da so trenerji in tekmovalci mirni.«
Kako ste po odhodu Anamarije Lampič k biatlonkam sestavili reprezentanco A?
»V prejšnji sezoni so si zagotovili nastop v svetovnem pokalu Eva Urevc, Miha Šimenc, Miha Ličef in Vili Črv. Anja Mandeljc, Anita Klemenčič in Neža Žerjav so zaenkrat v celinskem pokalu, imajo pa vse možnosti, da se uvrstijo na tekme svetovnega pokala, ne nazadnje imajo izkušnje z olimpijskih iger.«
Kako s časovne razdalje več mesecev gledate na Anamarijin odhod iz tekaških vrst?
»Vsi smo si želeli, da bi še eno sezono zavoljo prvenstva doma ostala med nami. Ponudili smo ji tudi, da bi se ji v tej sezoni omogočil trening streljanja kot priprava za naslednjo zimo, a je to možnost zavrnila. Žal nam je, da smo jo izgubili, dobrodošla pa je in seveda upamo, da bo nastopila na planiškem SP. Dobrodošli so tudi fantje iz biatlonskih vrst, res pa je, da bi oni morali izpolniti nekatere kriterije, česar pa v Aninem primeru ni, saj ima že doseženo normo za start na najvišji ravni v smučarskem teku. Super bi bilo, če bi lahko nastopila tudi v ekipnem sprintu.«
Toda dejala nam je, da je v dveh mesecih nihče ni poklical iz vodstva tekaške reprezentance in ji omenil to željo, da bi jo še vedno radi videli na SP v Planici ...
»Nad to izjavo sem bila kar malo presenečena. Sodelovala sem pomladi pri pogovorih. Vsi skupaj smo se nato dogovorili – torej direktor smučarske zveze, predstavnik njenega kluba, njen partner ter trene, in predsednika ter vodji panog biatlona in teka –, da se bomo ob koncu oktobra srečali in videli, kako se je Ana znašla v biatlonu. Od pomladi imamo jasno sliko, kako in kaj, zato teh besed nisem razumela. Iz njenih ust je bilo takrat slišati, da se najprej želi posvetiti biatlonu, potem pa bomo skupaj videli, ali se bomo pogovarjali o možnosti njenega starta v Planici. Pravila so jasna in tega se bomo držali.«
Prav Anamarija nam je omenila, kako bi pri nas potrebovali sodobno rolkarsko progo, omenjena tragična nesreča je bila kot najhujše opozorilo?
»Prva sem, ki se podpišem, da dobimo ustrezno rolkarsko progo. Eno imamo v Planici, ki vodi prek nekaterih parkirnih mest, imajo ga na Pokljuki, na kateri je del ceste proti Uskovnici, ter eno na Rogli, kjer je poleti zaradi velikega števila turistov skoraj nemogoče trenirati. Moramo zagotoviti varnost otrok, vidljivost tekmovalcev na cestah, prihajajo krajši dnevi. Več se pogovarjamo o varnosti, dobro bi bilo, ko bi uradno lahko vadili na zaprti cesti ali poligonu, če že ni ustrezne rolkarske proge. Denimo v Kranju.«
