Vijoličnega dima še lep čas ne bo
Pri nogometnem Mariboru brez kadrovskih odločitev. Kdo bo po Zlatku Zahoviću novi strelovod?
Odpri galerijo
Bilo je nekoč, predsednik Drago Cotar (desno), športni direktor Zlatko Zahović in trener Darko Milanič. FOTO: Tadej Regent
Glavnih tvorcev nogometnih podvigov Maribora športnega direktorja Zlatka Zahovića in trenerja Darka Milaniča ni več v Mladinski ulici. Kdo bo brez naziva v. d. nasledil izjemno uspešen dvojec, pa je tudi v obdobju izolacije kljub vsemu ena od najvznemirljivejših ugank za vijolične privržence. »O izboru novega športnega direktorja in preostalih kadrovskih zadevah: ko bodo zadeve jasne in pravšnje za javnost, vas bomo obvestili in predstavili celovit projekt,« pravijo odgovorni v Ljudskem vrtu.
Toliko so doslej iz štajerskega nogometnega hrama zmogli športno javnost obvestiti o tem, kaj in kako se lotevajo najzahtevnejšega projekta, odkar je leta 2007 športno politiko v svoje roke prevzel Zahović. V štajerskem nogometnem hramu so sicer tako kot drugje delovne dejavnosti omejene.
»Ob izbruhu pandemije so bili prekinjeni skupni treningi članskega moštva in tudi v nogometni šoli. Igralci so dobili individualni program dela, ki bo veljal do danes,« je še ščepec podrobnosti iz tabora slovenskega prvaka. Športni del ostaja ostaja v vajetih v. d. trenerja Saše Gajserja in Oliverja Bogatinova, ki bosta danes dala nova navodila igralcem, kako ohranjati in vzdrževati telesno moč.
Ni dvoma o tem, da je koronavirus tako rekoč kot naročen udaril tudi pod Kalvarijo, kjer so se tik pred izbruhom pandemije pošteno zatresli temelji. Predsednik kluba Drago Cotar, drugi člani izvršnega odbora kluba in pokrovitelji si bodo lahko vzeli čas in bodo lahko brez zunanjih pritiskov povlekli poteze, ki bodo usodno vplivale na nadaljnjo vijolično prihodnost.
Položaj, v katerem so se znašli ključni odločevalci vijoličnega ustroja, pa je vse prej kot preprost. Tako rekoč trinajst let so »le« potrjevali (prikimavali) Zahovićevim slabim in dobrim kadrovskim načrtom ter športnim, skrbeli za denarno vzdržnost in upali, da bodo športni podvigi trajali in trajali ter še bolj utrjevali finančno samozadosnost. In še bolj dvigovali življenjski standard vseh. Zahovićev nadjaz jim je šel na roko, saj je bil namreč dober za vse in v vsem, tudi v slabem. Bil je strelovod, ko je šlo slabo, in junak, ko se je zmagovalo. Predvsem se je vedelo, kdo je najodgovornejši. In, da, Zahović je kriv in s tem najbolj odgovoren, da je Maribor postal ne slab, temveč zastarel. Preteklost razkriva, da je pot – ali vrnitev – na vrh dolga.
Prva Mariborova in do prvega naslova prvaka je trajala šest let (od 1991 do 1997), druga leto manj (od 2004 do 2009). Izhodišča pa se korenito razlikujejo. Maribor je bil prej berač, zdaj je (še) bogataš. Tekmeci pa bodo še bolj revni.
Toliko so doslej iz štajerskega nogometnega hrama zmogli športno javnost obvestiti o tem, kaj in kako se lotevajo najzahtevnejšega projekta, odkar je leta 2007 športno politiko v svoje roke prevzel Zahović. V štajerskem nogometnem hramu so sicer tako kot drugje delovne dejavnosti omejene.
»Ob izbruhu pandemije so bili prekinjeni skupni treningi članskega moštva in tudi v nogometni šoli. Igralci so dobili individualni program dela, ki bo veljal do danes,« je še ščepec podrobnosti iz tabora slovenskega prvaka. Športni del ostaja ostaja v vajetih v. d. trenerja Saše Gajserja in Oliverja Bogatinova, ki bosta danes dala nova navodila igralcem, kako ohranjati in vzdrževati telesno moč.
Trinajst let prikimavanja
Ni dvoma o tem, da je koronavirus tako rekoč kot naročen udaril tudi pod Kalvarijo, kjer so se tik pred izbruhom pandemije pošteno zatresli temelji. Predsednik kluba Drago Cotar, drugi člani izvršnega odbora kluba in pokrovitelji si bodo lahko vzeli čas in bodo lahko brez zunanjih pritiskov povlekli poteze, ki bodo usodno vplivale na nadaljnjo vijolično prihodnost.
Položaj, v katerem so se znašli ključni odločevalci vijoličnega ustroja, pa je vse prej kot preprost. Tako rekoč trinajst let so »le« potrjevali (prikimavali) Zahovićevim slabim in dobrim kadrovskim načrtom ter športnim, skrbeli za denarno vzdržnost in upali, da bodo športni podvigi trajali in trajali ter še bolj utrjevali finančno samozadosnost. In še bolj dvigovali življenjski standard vseh. Zahovićev nadjaz jim je šel na roko, saj je bil namreč dober za vse in v vsem, tudi v slabem. Bil je strelovod, ko je šlo slabo, in junak, ko se je zmagovalo. Predvsem se je vedelo, kdo je najodgovornejši. In, da, Zahović je kriv in s tem najbolj odgovoren, da je Maribor postal ne slab, temveč zastarel. Preteklost razkriva, da je pot – ali vrnitev – na vrh dolga.
Nogometna zveza Slovenije je včeraj sprejela pričakovan sklep. Ustavitev tekmovanj pod njenim okriljem se podaljša do preklica, v najboljšem primeru se bo 1. SNL nadaljevala 2. oziroma 9. maja.
Prva Mariborova in do prvega naslova prvaka je trajala šest let (od 1991 do 1997), druga leto manj (od 2004 do 2009). Izhodišča pa se korenito razlikujejo. Maribor je bil prej berač, zdaj je (še) bogataš. Tekmeci pa bodo še bolj revni.
