Kolumna Tomaža Vnuka
Vloga favorita kot breme
Odpri galerijo
Risi so z igro na tem turnirju upravičili svoj naziv, namreč da spadajo v družino mačk. Kot da so ves čas preizkušali, koliko življenj premorejo. Ves čas so hodili po robu. Zelo slabo so vstopili v turnir, pa čeprav smo že pred leti opozarjali, da se nam kakovostno slabše reprezentance hitro približujejo. Tu ne gre samo za izbrane vrste iz drugega, ampak tudi iz tretjega kakovostnega razreda. To so na prvenstvu v Budimpešti lepo pokazali tudi Britanci. Dejstvo je, da se hokejska družina kakovostno širi. Zato moraš biti proti vsakemu tekmecu 110-, ne samo 100-odstoten. Takšni morajo biti denimo Čehi v tekmi s Slovenijo in takšni morajo biti naši hokejisti proti Poljakom in vsem drugim reprezentancam.
Naša reprezentanca si je dovolila prevelika nihanja in za to je plačala svojo ceno. Morda priprava ni bila dovolj natančna, potem ko so odlično igrali na olimpijskih igrah, a v drugačni vlogi. Tukaj je bil potreben drugačen pristop, saj je bila Slovenija favorit. Glede na dogajanje na tem SP je dosežek Slovenije realen rezultat, čeprav menim, da po kakovosti spada v elitni razred. Zato je zdaj prisotnega toliko več razočaranja. Toda risi so na začetku turnirja zaspali, manjkalo je prave energije, in ko se poskušaš na hitro vrniti v igro, je to zelo težko. Vseeno je našim po dnevu odmora uspel zasuk, pokazali so precej boljše igre ter premagali Madžarsko in Kazahstan. Proti Italiji so igrali praktično play-off tekmo, Italijani pa so na koncu imeli močnejše živce ter taktično prelisičili Slovenijo, ko je več tvegala z igro brez vratarja v finišu tekme.
Med pozitivnimi stvarmi na tem turnirju bi posebej omenil prisotnost in igro Jana Drozga. Mislim, da premoremo še več mladih igralcev, ki si zaslužijo priložnost v reprezentanci. Resda jih nimamo trideset, toliko jih nikoli niti nismo imeli, imamo pa skupino petih, šestih obetavnih mladcev, ki bodo še napredovali in oblačili dres izbrane vrste.
Prihodnje leto je treba ponovno poskusiti s prebojem v najvišji razred. Kolikor slišim, obstaja možnost, da bi slovenska zveza kandidirala za organizacijo svetovnega prvenstva v Ljubljani. To bi bil zelo dobrodošel dogodek, že lep čas pri nas ni bilo članskega svetovnega prvenstva, potem ko smo jih včasih gostili precej pogosto. Bi pa že kar zdaj opozoril, da bo treba zamenjati ograjo v Tivoliju, če bi se izkazalo, da bomo gostili turnir.
Naša reprezentanca si je dovolila prevelika nihanja in za to je plačala svojo ceno. Morda priprava ni bila dovolj natančna, potem ko so odlično igrali na olimpijskih igrah, a v drugačni vlogi. Tukaj je bil potreben drugačen pristop, saj je bila Slovenija favorit. Glede na dogajanje na tem SP je dosežek Slovenije realen rezultat, čeprav menim, da po kakovosti spada v elitni razred. Zato je zdaj prisotnega toliko več razočaranja. Toda risi so na začetku turnirja zaspali, manjkalo je prave energije, in ko se poskušaš na hitro vrniti v igro, je to zelo težko. Vseeno je našim po dnevu odmora uspel zasuk, pokazali so precej boljše igre ter premagali Madžarsko in Kazahstan. Proti Italiji so igrali praktično play-off tekmo, Italijani pa so na koncu imeli močnejše živce ter taktično prelisičili Slovenijo, ko je več tvegala z igro brez vratarja v finišu tekme.
Med pozitivnimi stvarmi na tem turnirju bi posebej omenil prisotnost in igro Jana Drozga. Mislim, da premoremo še več mladih igralcev, ki si zaslužijo priložnost v reprezentanci. Resda jih nimamo trideset, toliko jih nikoli niti nismo imeli, imamo pa skupino petih, šestih obetavnih mladcev, ki bodo še napredovali in oblačili dres izbrane vrste.
Prihodnje leto je treba ponovno poskusiti s prebojem v najvišji razred. Kolikor slišim, obstaja možnost, da bi slovenska zveza kandidirala za organizacijo svetovnega prvenstva v Ljubljani. To bi bil zelo dobrodošel dogodek, že lep čas pri nas ni bilo članskega svetovnega prvenstva, potem ko smo jih včasih gostili precej pogosto. Bi pa že kar zdaj opozoril, da bo treba zamenjati ograjo v Tivoliju, če bi se izkazalo, da bomo gostili turnir.