Vodja tekmovanja za 60. Zlato lisico: Dva dneva zahtevna kot običajnih deset
Ni bolj primernega sogovornika, kot je Janez Slivnik, za pogovor o nedavni Zlati lisici. Izkušeni smučarski delavec, doma z Jesenic, je vodja slovenske reprezentance, obenem pa je bil letos tudi vodja tekmovanja na podkorenski strmini.
Na njej zaradi zahtevnih vremenskih razmer nikomur ni bilo lahko – niti prirediteljem niti tekmovalkam.
Kako bi se zdaj ozrli k vsemu doživetemu od začetka priprave tekme do nedeljskega konca?
»Najprej moram priznati, da sem zelo utrujen. Sicer je težko naenkrat strniti vtise. Poglejte, ta dva tekmovalna dneva sta bila tako zahtevna kot običajnih deset.. Dela je bilo od četrte ure zjutraj do četrte popoldanske ure, zame pa še dodatno do približno šestih ali sedmih zvečer. 120 ljudi je dejansko garalo na prizorišču. To je izjemen napor, verjamem, da so vsi po tej Zlati lisici izčrpani, zame je to najboljša ekipa na svetu.«
Kaj pa tekmovalke? Kako velik primanjkljaj je bil dejansko za njih, da niso mogle na tej progi opraviti niti enega treninga pred tekmo?
»Zagotovo to ni dobro. Seveda punce to strmino poznajo, vseeno pa bi bilo lepo in koristno, da bi jo pred tekmo preizkusile. Meni je res žal, da se je tako razpletlo, vendar dejansko ni šlo drugače. Žal se s podobno zgodbo soočajo prireditelji tudi drugod. Ta zima je v Evropi pač posebna, upam, da takšne ne bomo več imeli ...«
Kot prvega moža slovenske alpske reprezentance pa vas sprašujem, koliko so naše reprezentantke v zadnjih dneh pred tekmo pogrešal navzočnost novega glavnega trenerja Mitje Kunca, ki je zbolel?
»To so pač stvari, na katere ne moreš vplivati. Seveda je škoda, da se mu je to pripetilo, to nikdar ni prijetno, res pa je, da njegove odsotnosti ne moremo preveč poudarjati, saj je manjkal tri dni, kar le ni imelo odločilnega vpliva na pripravo tekmovalk.«
Verjamem, da so vsi po tej Zlati lisici izčrpani, zame je to najboljša ekipa na svetu.
Kako pa gledate na bero naših dveh vodilnih reprezentantk v tehničnih disciplinah – Ane Bucik in Andreje Slokar?
»Poglejte, na prvi slalomski progi je bila Ana zelo dobra, v drugo je, žal storila napako, kar jo, razumljivo, boli. Dokazala pa si je, da je sposobna hitro smučati. Andreja pa mora biti zgolj potrpežljiva. Ne dvomim o njeni hitrosti in pripravljenosti. So pa to razmere, ki po poškodbi zahtevajo precej več naporov kot na kakšnem super dobrem terenu. Ni kaj, mora ostati potrpežljiva, v športu ni prehitevanja.«
Več pa smo ob tem koncu tedna v Adelbodnu pričakovali od Žana Kranjca, sploh glede na njegovo preteklost na tem švicarskem prizorišču ter na dve odlični prednovoletni predstavi v Alta Badii ...
»Dobro, Žan je razred zase, o tem ni treba dvomiti. Sem in tja se mu kakšna tekma ponesreči, morda se mu je tokrat zataknilo pri razmerah ali pa v nastavitvah opreme, toda on je v Alta Badii, ki ste jo omenili, prikazal dve »nori« dirki, menim, da nas bo še dolgo navduševal. Je eden redkih smučarjev, ki je že dolgo med udarno sedmerico veleslalomistov, dovolimo mu tudi kakšen slabši dan.