Vrag je odnesel šalo, zdaj ni čas za hokej

Podobno kot za domala ves športni svet se je tudi na slovenski hokejski sceni predčasno ustavila sezona. Za akterje v alpski ligi celo najprej, že pred dobrim tednom je namreč vodstvo tekmovanja sklenilo, da začetka izločilnih bojev ne bo, nakar je bilo kmalu jasno, da bo klubske sezone konec. In tako ne bo končnega vrstnega reda niti v tem tekmovanju niti v DP, na obeh ravneh je lovoriko branila SŽ Olimpija. O tem smo se pogovarjali z njenim kapetanom Alešem Mušičem.


Pred natanko enim letom ste se s soigralci ambiciozno lotili končnice v alpski ligi in nato po izjemnem boju ter nepozabnem finalu z Brunicom ob vašem zaostanku v zmagah z 1:3 osvojili lovoriko. Kako se počutite v teh dneh, ko ste s soigralci že zaklenili vrata slačilnice?
»V prvih dneh prejšnjega tedna je bilo tako kot na drugih ravneh vsakdana tudi za nas povsem drugače kot zdaj. Takrat smo se še zbirali na treningih in razmišljali o tem, da bomo sezono vendarle nadaljevali. Po tednu, dveh ali treh tekmovalnega premora. Zdaj je vrag odnesel šalo. Iz športnega zornega kota mi je seveda hudo, da ostajamo brez odločilnih in najprivlačnejših tekem sezone, a zdravje je zdaj najpomembnejše. Bomo že v naslednji zimi razmišljali o tekmovalnih izzivih.«

A verjetno je bilo že tedaj, ko je vodstvo alpske lige začasno prekinilo sezono, pri vašem klubu drugače. Kako ste se vedli pri moštvu?
»Precej smo se pogovarjali o tem, poskusili kar najbolj upoštevati navodila o higieni. Kot veste, je hokejska slačilnica poseben prostor, v njej nas je hkrati tudi 25, že tako gre za razmere, ko je res treba ohranjati zdravje, denimo v času zimskih prehladov, zdaj pa še posebno. Povsem na jasnem sem si bil že od začetka, da se lahko, če zgolj enega od nas ujame virus, to v hipu prenese na druge.«

Spomnimo se, denimo, kako je eden od vodilnih slovenskih hokejistov in takrat vaših reprezentančnih soigralcev Jan Urbas večer pred začetkom svetovnega prvenstva v Ostravi zbolel, nakar je nastal preplah, da seveda ne bi v avtobusu, slačilnici ali v hotelski restavraciji koga okužil ...
»Seveda tudi meni tista Janova bolezen iz Ostrave ostaja v spominu. Pa ne le njegova. Večkrat nam je pri moštvu grozila kakšna okužba, sploh ker smo pogosto skupaj v majhnem prostoru, kot sta, kar ste omenili, slačilnica in avtobus. Takrat ni druge kot igralca pri priči oddaljiti od moštva ali – na svetovnih prvenstvih – sostanovalca v sobi. Takrat je treba nujno zanj zagotoviti samostojno bivanje v sobi, ga tam oskrbovati s hrano, zdravili. Veseli smo tako zanj, ko ozdravi (v omenjenem primeru se je Urbas po prvih dveh tekmah, ko je okreval v sobi, vrnil na led, o. p.), kot tudi za vse druge, če smo jo odnesli brez okužbe.«

In tako je pred dnevi novi koronavirus okužil enega od hokejistov pri jeseniškem klubu. Koliko vas je to spoznanje vznemirilo?
»Res je povsem drugače, ko se to zgodi nekomu, ki ga poznaš. Dokler o tem poslušaš od daleč ali iz tujine, je vendarle drugače. Nato pa sem slišal za kruto novico iz jeseniškega moštva, pri priči sem se zresnil. Še resneje sem prisluhnil nasvetom o zaščiti. Sezone je bilo že tako ali tako za nas konec, zdaj smo vsi doma.«

Doma imate tudi dva otroka, osemletnega šolarja, drugi je pri slabih dveh letih pred vrati vrtca.
»Seveda je to težko obrazložiti otrokom, ne nazadnje tudi marsikdo med nami sprva še ni tako resno razmišljal o težavah. V šolah in vrtcih so morali jasno najprej poskrbeti za čistočo in zdravje, zdaj se o tem pogovarjamo doma. Upamo, da se bomo hitro vrnili k običajnemu vsakdanjemu ritmu.«

Kakšni so zdaj vaši stiki s soigralci?
»Imamo skupino na mobilnem telefonu, tam se obveščamo in tako bo, kot smo dogovorjeni, tudi v prihodnje. Na takšen način bomo v nenehnem stiku, jasno pa je, da zdaj ni druženja. Vsak se bolj drži doma zase in skrbi, da ne bi staknil okužbe z virusom. Zdaj je tako, da se precej več pogovarjamo o zdravju kot o športu.«

Toda če vas le spomnimo tudi na šport – kako bi se ozrli k tej skrajšani sezoni?
»Zelo težko je kar koli ocenjevati v dneh, ko sezone sploh nisi mogel normalno pospraviti pod streho. Dejansko smo po uvodnem delu prepričljivo osvojili prvo mesto, v tistem skupinskem delu šesterice resda nismo več tako blesteli, a vseeno – če bi pri vseh moštvih sešteli točke iz obeh delov sezone, bi jih naše moštvo zbralo največ. Sleherni hokejist se veseli končnice, ta je vedno privlačna tudi za gledalce. Meni je bilo že hudo, ko smo čakali in ugibali, kdaj se bomo lahko pognali v boj za ubranitev lovorike. A zdaj je pač drugačna pesem. Moramo preprosto pozabiti na to hokejsko sezono in razmišljati o varovanju zdravja.«

Ste se kaj pogovarjali o tem, kdaj bi se lahko z vodstvom kluba pogovarjali o načrtih za prihodnjo zimo?
»Za zdaj še nič. Zaklenili smo vrata kluba in slačilnice, imamo pa to skupino na mobilnem telefonu. Tam se bomo že dogovorili, kdaj bi se lahko spet srečali.«