Vrnili mir v vijolično trdnjavo

Pogled na lestvico domačega nogometnega prvenstva je po prvih treh krogih močno presenečal. Povsem na dnu so zasidrani nogometaši Mure, nazadnje državni prvaki, pri vrhu so bile denimo Radomlje, klub brez licenciranega stadiona za najvišji ligaški razred, zato domače tekme igrajo v domžalskem športnem parku. In tu so tokrat gostili 15-kratne prvake iz Maribora.

Slednji si niso mislili, da se bodo že ob začetku sezone znašli na križišču v Ljubljanski kotlini, ko bodo že morali vračati mir v svojo razrahljano trdnjavo po evropskem spodrsljaju in nato še vedno znova bolečem porazu v derbiju z Olimpijo. Pred enim tednom v Stožicah so zlasti v 1. polčasu delovali zelo statično, to ni bila tista tekoča, povezana in ustvarjalna igra, ki si jo želi njihov trener Simon Rožman in jo je nazadnje predstavil na prav tako nogometno zapriseženi Reki, kjer je z moštvom osvojil pokal, nato pa se uvrstil v skupinski del evropske lige.

Radomlje? Zanimivo zgodbo je začel pisati strateg moštva, 40-letni Rok Hanžič, nekoč nogometaš treh ljubljanskih klubov – Olimpije, Svobode in Interblocka – ter Domžal. Seveda s to ekipo Radomelj ne more graditi palač v oblakih, vseeno pa mu je pet točk za zmago in dva remija v treh krogih predstavljalo prav lepo odskočno desko pred mikavnim gostovanjem Mariborčanov.

Slednji so se na sobotni večer pred 500 gledalci v omenjenem domžalskem športnem parku vendarle izkazali za pretrd oreh. Obratno kot teden dni prej v Stožicah je Maribor začel odločno in z jasno željo lova na tri točke. Tako za Rožmanov štab kot tudi armado privržencev mariborskega kluba je bilo na tej tekmi v Domžalah razveseljivo »vstajenje« Aljoše Matka, z nekaj ustvarjalnimi potezami se je vsaj delno predstavil v tisti luči prejšnje sezone, ko je Ljudski vrt le dočakal, da ima spet mladega igralca, ki obeta veliko. Aplavz v vijoličnih vrstah pa si je na ta sobotni večer zaslužil tudi Korošec Rok Sirk, njegov gol (podal mu je prav omenjeni Matko), sploh prvi doslej v vijoličnem dresu na prvoligaški ravni, je ob vodstvu z 2:0 Štajercem takrat odprl pot k zmagi.
 

Radomlje niso več topovska hrana tekmecev

Gostitelji se niso vdali, v drugem polčasu pokazali več, se priključili na 1:2, a ves čas se je zdelo, da je – podobno kot nekaj ur prej v lovu slovenskih košarkarjev za avstralskimi – zasuk vendarle pretirano oddaljen ...
Ob tem je domači trener Hanžič poudaril: »Maribor je bil boljši v prvem polčasu, mi pa smo pokazali značaj in z malo več sreče bi na koncu lahko dosegli več. Ne smemo biti nezadovoljni, v teh štirih krogih smo pokazali, da se lahko kosamo z vsemi v prvi ligi. To niso več tiste Radomlje izpred štirih ali petih let, nad katerimi se je vsak lahko znesel ...«


Rožman pa je bil zadovoljen, ker se je njegovo moštvo spet vrnilo na zmagoviti tir, beri devetih točk v štirih krogih pripada pozitivna ocena: »Ob točkah mi je pomembno, da je vidno, kar si želimo. Ob tem se je treba boriti za klubski dres. Obenem se je treba zavedati, da smo imeli ob uvodu v sezono zahteven žreb, ob mešanici z Evropo je zato takšna točkovna bera zadovoljiva.«