Vsak uspeh terja svoj davek

»Tri od šestih možnih lovorik smo osvojili v štirih letih,« se je po zmagi rokometašev Gorenja na pokalnem turnirju v Slovenj Gradcu pohvalil direktor Janez Gams, ki bo po uspešni sezoni naloge prvega operativca v Rdeči dvorani prepustil kapetanu Davidu Miklavčiču.

Ponosen je na to, kar je Velenjčanom uspelo s skromnim finančnim vložkom. Nekdanja osa se lahko pohvali z dvema pokalnima lovorikama (2019, 2022) in naslovom državnega prvaka (2021), odmevnim nastopom v evropski ligi ter uveljavitvijo mladih igralcev.

Je bila pokalna zmaga smetana, brez katere torta ne bi bila tako okusna?

»Absolutno se strinjam. Pred F4 sem rekel, da moramo vzeti pokal. Drugače bi ostal grenak priokus. V prvenstvu smo plačali davek obremenjenosti, vajeni smo že, da smo kot star dizelski motor, ki se počasi ogreje.«

Odkar je odšel Branko Tamše, ki je Gorenje popeljal na vrh v letih 2012 in 2013, so si trenerji podajali kljuko vrat Rdeče dvorane. Ste pričakovali, da bo Zoran Jovičić končal sušo, ko ste ga poklicali maja 2018?

»Zorana sem v Slovenj Gradcu spoznal kot borca, skromnega in delavnega človeka. V prvi sezoni je presegel pričakovanja z osvojitvijo pokala in drugim mestom v ligi. V naslednji pa je sledil padec, bili smo četrti. Pojavili so se dvomi, bile so zahteve po padanju glav. Jaz sem rekel, da ne more trener, ki je bil julija imenovan za najboljšega v državi, v nekaj mesecih pozabiti svojega posla.«

Zelo se je prijela Jovičićeva izjava, da Gorenje ni šminkerska, ampak delavska ekipa. Ali ponazarja klubsko usmeritev?

»Bistvo je znotraj kluba, v katerem smo zelo povezani in imamo bolj prijateljske kot korporativne odnose. Naj poudarim, da je naš klub v štirih letih pripeljal samo dva ali tri igralce prek njihovih zastopnikov. Z drugimi smo se dogovorili sami, spremljamo mlade v Sloveniji in jim omogočimo, da lahko uresničijo otroške sanje.«

Je klub v zdravi finančni kondiciji, je sodelovanje z Gorenjem oz. Hisensom trdno?

»Štiriletna sponzorska pogodba se bo letos iztekla, dogovorjena je nova, ki naj bi jo podpisali v nekaj dneh. Klub ostaja v enakih okvirih. Po proračunu smo tretji v Sloveniji, po plačah igralcev pa šele peti. Verjetno sem edini direktor, ki dela z excelovimi tabelami. Ko številka postane rdeča, igralec pač ne pride.«

Zdaj svoje naloge prepuščate Davidu Miklavčiču.

»Skupaj z igralsko kariero sem v Gorenju 11 let in to je moj klub. V njem ostajam, postal bom član upravnega odbora. Zaradi poslovnih obveznosti sem ocenil, da enostavno ne zmorem več vsega. Bom pa Davidu z veseljem pomagal.«

Obremenjenost in stres sta tudi pri vas terjala davek, nedolgo nazaj ste šli skozi ločitveni postopek. Visoka cena uspeha ...

»Napor, trud in predanost, ki jih človek daje v katero koli stvar, prinesejo marsikaj zraven. V štirih letih smo zares živeli in se žrtvovali za klub. Eni so plačali davek z zdravstvenimi težavami, drugi z osebnimi. Bistvo je v tem, da drugače ne bi bilo mogoče doseči teh rezultatov. To mi daje zadoščenje.«