Vse Čeferinove poti februarja vodijo v Rim

LJUBLJANA – Liha leta po definiciji ne prinašajo toliko športnih spektaklov kot soda, ko napoči čas za olimpijske igre in največja nogometna turnirja. Letos bo spet tako, zato bo tudi pri nas dodatno pozornost požel februarski volilni kongres Evropske nogometne zveze (Uefe), na kateri naj bi Aleksander Čeferin čez natančno 30 dni dobil svoj prvi polni mandat predsednika najbogatejše športne zveze na svetu.

Čeferin je bil pred tremi leti predsednik NZS, ki je dva meseca prej nesrečno ostala brez uvrstitve na evropsko prvenstvo v Franciji. O njem nihče ni razmišljal kot o novem prvem človeku nogometa na stari celini. Sledili so meseci Čeferinovega garanja na terenu in njegova zgodovinska zmaga v Atenah, ko je 14. septembra 2016 zlahka opravil s protikandidatom Michaelom van Praagom, predstavnikom starih sil Uefe in tedanjim podpredsednikom organizacije iz Nyona. Čeferin je zmagal z izidom 42:13.

»Če bi bile volitve danes, bi dobil 99-odstotno podporo,« nam je zaupal v enem od poznejših intervjujev, saj so Uefini delegati, torej predsedniki 55 nacionalnih zvez, očitno zadovoljni z delom 51-letnega odvetnika iz Grosuplja v »prvem« mandatu. Naslednji mesec mu bo namreč potekel mandat, ki ga je nasledil od predhodnika in nogometnega prijatelja Michela Platinija, Francoza, ki se je opekel zavoljo »džentelmenskega dogovora« o plačilu skoraj dveh milijonov evrov za sodelovanje z nekdanjim šefom Fife Seppom Blatterjem. Tudi zavoljo tovrstnih naivnih potez je Uefa potrebovala prihod človeka, ki se odlično znajde v številnih (ne)spornih izzivih, s katerimi se iz leta v leto močneje spopada evropski nogomet.
 

V Rimu brez tekmeca

Če je imel Čeferin poleti 2016 sprva dva, nato pa v bližini Aten zgolj enega protikandidata, 7. februarja v Rimu ne bo imel tekmeca. Na rednem volilnem kongresu Uefe bo skoraj zanesljivo dobil še izdatnejšo podporo od tedanje z 42:13, saj deluje še močneje kot pred dvema letoma in pol. Potem ko ga je za vnovični mandat predlagal Radenko Mijatović v imenu NZS, se je Slovencem formalno pridružila še osmerica – Norveška, Švedska, Finska, Danska, Ferski otoki, Islandija, Italija in Irska, pozneje je javno podprla Čeferina tudi Avstrija.


»Imamo preprosto nalogo: prav Čeferin je zaslužen za vse večji vpliv Uefe na svetovnem nogometnem zemljevidu, ob tem so neizmerno pridobila tudi vsa evropska tekmovanja, tako klubska kot reprezentančna,« je zatrdil predsednik Italijanske nogometne zveze (FIGC) Gabriele Gravina, njegov avstrijski kolega (ÖFB) Leo Windtner je dodal: »Spet bomo glasovali zanj, saj je izpolnil obljubo iz Aten; odlično skrbi tudi za manjše in srednje velike nacionalne zveze.«
 

Od SFRJ do Višegrada

​Čeferin uživa močno podporo tudi vseh šestih preostalih članic Uefe z območja nekdanje SFRJ, kot tudi vseh enajstih članic nekdanje Sovjetske zveze, njegovi tesni zavezniki so Francozi, Grki in Portugalci, podobno velja za članice višegrajske skupine – Slovenija bo z Madžarsko organizirala euro 2021 za igralce do 21 let –, Čeferinovo filozofijo podpirajo tudi najmočnejši v Evropi: Angleži, Nemci in združenje najmočnejših evropskih klubov (ECA).


Združenje ECA je dobilo dva sedeža v izvršnem odboru Uefe prav na pobudo Čeferina, ki je tako (vsaj srednjeročno) ustavil zahteve nekaterih gigantov za zaprt sistem lige prvakov po zgledu na poklicne lige v Severni Ameriki. Jernej Suhadolnik