Vse odvisno od Benzaiten

Olimpijske igre v Tokiu bodo zadnje za jadralski tandem Tina Mrak-Veronika Macarol, primorska naveza pa je odločena nadomestiti zamujeno iz Ria de Janeira, kjer je za las ostala brez kolajne. Tudi tokrat bo konkurenca zelo izenačena.
Nastope v ženskem in moškem olimpijskem dvosedu 470 pa bomo lahko spremljali le še na letošnjih igrah. Že v Parizu leta 2024, natančneje v Marseillu, bodo nastopale zgolj mešane posadke, kar pomeni, da Tino Mrak in Veroniko Macarol čaka zadnji (skupni) nastop pod petimi olimpijskimi krogi. »To je res neka zadnja faza v najini skupni jadralski karieri. Mislim, da sva ravno v takšnih letih, da sva si nabrali res dovolj izkušenj, in da je zdaj pravi trenutek, da pokaževa vse, kar imava v najinih žepih,« je pred odhodom v Tokio povedala krmarka Tina Mrak, ki se s 33 leti podaja na tretjo olimpijado. Nič ne bi bilo lepšega, če bi se v njunih žepih zalesketalo tudi olimpijsko odličje, ki sta se mu močno približali na zadnjih OI v Braziliji. Tam je Vasilij Žbogar v razredu finn osvojil že svojo tretjo kolajno, podoben uspeh pa se je obetal tudi rojakinjama. A nato je prišla pritožba japonske posadke ... »Na začetku je bilo res težko, a mislim, da sva že pozabili na ta dogodek. V Riu sva imeli res dober teden, razen tistih dveh protestov,« je dejala leto starejša Veronika Macarol. »Mislim, da nas tudi v Tokiu čaka zelo dober teden. Sicer pa je zaliv malo bolj odprt kot v Riu, prejšnja leta, ko smo se odpravile tja, smo bile v jesenskem obdobju in je bil veter z obale. Sklepam, da bodo zdaj avgusta razmere precej drugačne, da bo veter pihal z morja in bo tudi val večji.«

Stalna čepica

Slovenska ekipa, v kateri se bo v razredu ILCA 7 (bivši laser) predstavil tudi Mariborčan Žan Luka Zelko, bo na prizorišču računala na udobje lastnega bivalnega kontejnerja. Dvakratni evropski prvakinji in bronasti s SP 2017 se na letošnjem svetovnem in evropskem prvenstvu v Vilamouri nista uspeli prebiti v regato za odličja. Nova jadrnica Šavrinka je prestala ognjeni krst, nato se je marca podala na dolgo plovbo proti Enošimi. »Veseli smo, da kontejner ni zamujal. To je najbolj pomembno. Sva že neučakani, da se ponovno vrneva na prizorišče, s Šavrinko sva se tudi dobro počutili. Upam, da bova to znanje in te občutke z opremo pokazali tudi na olimpijskih igrah,« si je zaželela Macarolova. Čeprav nista vraževerni, Tina sicer priznava, da v primeru dobrih rezultatov rada nosi enako čepico, bo njun nastop vseeno potekal pod budnim očesom višje sile. Na otoku Enošima namreč vlada Benzaiten, budistična boginja, ki nadzira vse, kar teče – od vode in časa pa do besed, glasbe in govora. »Tega nisva vedeli, bova šli zmolit in vreč kovančke!« je v smehu dejala Macarolova, navdušena slikarka, ki je v Kopru pred nekaj tedni odprla že svojo šesto razstavo, ki se je vrtela okoli odtenkov morja. Morda jo ob vrnitvi iz Tokia čaka nova, tokrat v odtenkih katere od kolajn – bronaste, srebrne ali zlate.