Vsi so veseli, ker se začenja zares
Tik pred začetkom 41. evropskega prvenstva v košarki je slovenska reprezentanca – zaradi nedeljskega poraza z Nemčijo – izgubila prvo mesto na lestvici favoritov mednarodne zveze Fiba. Zdrsnila je na drugo stopničko za Srbijo, ki je pridobila kar štiri mesta, za njo pa so Grčija, Litva, Francija, Nemčija, Španija in Italija.
A to je seveda le poigravanje s številkami. Koliko so vredni branilci naslova, bo razkrilo naslednjih 18 dni, v marsičem že današnja tekma z Litovci ob 17.15 v Kölnu. Največje prizorišče letošnjega eurobasketa, Lanxess Arena z 19.200 sedeži (sledi praška O2 za 18.000 gledalcev), je slovenski reprezentanci odprlo vrata v torek, toda posebnega privajanja na razmere niti ni potrebovala.
Vsi košarkarji so potrdili, da gre za lep objekt, ki je gostil številne spektakle, in je zaradi svojega udobja hitro postal njihov začasni dom. Zavedajo se, da bo več kot od trdote obročev in oprijema parketa odvisno od njih samih. V nedeljo so se prepričali, da se ne morejo lahkomiselno zanašati na dosežke z zadnjega velikega tekmovanja, saj so z 19 točkami razlike izgubili z Nemčijo, ki so jo v četrtfinalu lanskih olimpijskih iger prekosili za 24 točk. Koliko bo torej danes vreden spomin na uspeh v Kaunasu nad Litvo (96:85) na zadnji kvalifikacijski oviri pred Tokiem? Prav nič, če ne bo voljni moment na igrišču bistveno drugačen, kot je bil v Münchnu.
Po lanskem receptu
V boju s kakovostnim tekmecem in psihičnim pritiskom, ker so se prvič doslej znašli v vlogi favorita na EP, bodo izbrancem Aleksandra Sekulića pomagala zgolj dejanja, nihče jim ne bo ničesar prepustil brez boja. Zlasti ne ponosni in oddolžitve željni Litovci. Slovenski aduti imajo z Luko Dončićem, Goranom Dragićem, Klemnom Prepeličem in drugimi nesporno prednost na branilskih položajih; ne le številčno.
Hkrati pa je v moštvu le pet dvometrašev – med njimi je organizator igre Dončić – in le dva, višja od 203 cm. Litva bo pravi test, saj najbolj stavi na svoja 211 cm visoka zvezdnika iz lige NBA Jonasa Valančiunasa in Domantasa Sabonisa, ima pa še tri adute med 204 in 206 cm. Da centimetri in kilogrami sami po sebi ne prinesejo odločilne prednosti, če je tekmec dovolj odločen in možat, dokazuje lanski spopad za olimpijsko vozovnico. Mike Tobey in Žiga Dimec sta namreč takrat omejila Valančiunasa na 14 točk, torej na eno več, kot jih je dosegel naš naturalizirani Američan. Krili in po sili razmer krilna centra Edo Murić in Vlatko Čančar (v Kaunasu 18 točk) pa sta pomagala ustaviti Sabonisa mlajšega, v Portlandu rojenega sina legendarnega asa Arvydasa, pri pičlih 9 točkah. Kjer je volja, je torej pot.
»Veseli smo, ker se začenja zares. Zavedamo se, da je prva tekma na takšnih tekmovanjih vedno zelo pomembna. Še posebno letos, saj je naša skupina B zelo zahtevna. Po dvoboju z Litvo bomo imeli sicer prost dan, toda nato nas čakata po dve zaporedni tekmi z Madžarsko in BiH ter Nemčijo in Francijo. Skupno bomo torej odigrali pet dvobojev v sedmih dneh za uvrstitev v osmino finala. Upam, da bomo zdržali v visokem ritmu, toda v nedeljo smo se prepričali, kaj vse nam gre lahko narobe, če nismo stoodstotni. Motiva nam ne primanjkuje, a tudi Litovcem ne,« ocenjuje Edo Murić, ki je po vrnitvi Gorana Dragića zamrznil svojo kapetansko vlogo v reprezentanci.
