Z balkansko miselnostjo se znajo prilagajati

Bled je v teh dneh živahen kot že dolgo ne, tudi na ledeni ploskvi športne dvorane je prav tako pestro. Pa čeprav je tam za zdaj vključno z našim vodilnim hokejskim asom Anžetom Kopitarjem igralcev le za eno peterko, pomaga jim vratar Rok Stojanovič. Toda reprezentančni selektor Matjaž Kopitar ničesar ne prepušča naključju, del moštva že pripravlja za pomembne olimpijske kvalifikacije, ki bodo konec meseca na Norveškem.

Gospod Kopitar, ob pogledu na to vašo majhno skupino igralcev mi misli takoj uhajajo h klasičnim poletnim pripravam vašega sina Anžeta, ko se vrne iz Los Angelesa v domovino in se potem pod vašim vodstvom na novo sezono pripravlja še s štirimi ali petimi prijatelji oziroma reprezentančnimi soigralci. Se strinjate?
»Prav imate, res je podobno. In ker imam s takšno vadbo že precej izkušenj, mi to ne predstavlja težav. Moraš pa seveda prilagoditi trening številu ljudi in najbrž si predstavljate, da je ena ura na ledu s petimi zahtevna podobno kot daljši čas v večji skupini. A zame je zdaj najbolj pomembno, da fantje pridno delajo ter da bodo ostali zdravi.«

Zataknilo se je pri enem igralcu, ki bi bil zagotovo tudi na vašem končnem seznamu potnikov za Oslo – branilec Jurij Repe se je namreč poškodoval na suhem treningu, preden je prišel na te priprave.
»Žal je tako, nam se pozna sleherni izostanek, v branilskih vrstah vsakogar močno potrebujemo, saj so se nekateri izkušeni igralci, kot denimo Sabahudin Kovačević, Mitja Robar ali Andrej Tavželj, poslovili bodisi od hokeja bodisi od izbrane vrste. Upam seveda, da bomo obdržali vsaj to obstoječe jedro kandidatov za olimpijske kvalifikacije.«

Kako vam kaže glede prihoda igralcev: bodo res vsi z izjemami, ki so zdaj na Bledu, prišli iz različnih krajev Evrope na dunajsko letališče v ponedeljek, torej čez natanko en teden, od koder boste poleteli proti prizorišču kvalifikacijskega turnirja v Oslu?
»Kaže, da nas bo v drugi polovici tega tedna že več tudi na blejskem ledu. Robert Sabolič, po novem igralec Krefelda v elitnem nemškem razredu, mi je sporočil, da se bo pridružil našemu treningu, tudi Rok Tičar bo z nami odpotoval proti Dunaju in nato Oslu.«

Mar Tičarjev KAC ne nastopa na turnirju na slovaškem vzhodu, kjer bo ob koncu tega tedna igrala tudi Olimpija?
»Zdaj je celo ta turnir malo vprašljiv, ker se zapleta okrog ukrepov in karantene na Slovaškem. Bomo še videli, kako bo, toda Rok je že dejal, da omenjenega turnirja ne bo igral in bo lahko takoj opravil zadnjo vadbo z nami. V drugi polovici tedna se nam bo pridružil tudi vratar Gašper Krošelj. Seveda pa vsi drugi vadijo resno pri svojih klubih, le upamo, da se nam res ne bo še kaj zapletlo z zdravjem.«

Kako gledate na turnir? Danska je sodeč po kakovosti zadnjih let, vidni tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Latviji, v družbi risov, Južne Koreje in domače Norveške favorit, kajne?
»Hmm, kaj pa vem. Danska je res storila velik korak navzgor, ima odlično šolane hokejiste, vsaj takole je na papirju močnejša od Norveške. Ekipo zdaj vodi Heinz Ehlers, ko je nekoč nosil dres KAC iz Celovca, sem igral proti njemu. Toda pomislite, to reprezentanco smo dvakrat zapored premagali v olimpijskih kvalifikacijah, Danska sploh še ni igrala na olimpijskem hokejskem turnirju.«

Pravzaprav imate v slabšem spominu Norveško, s katero ste, ko ste vi vodili rise, dvakrat tesno izgubili na svetovnem prvenstvu.
»Drži in to zagotovo boli. Je pa vse skupaj glede pričakovanja tega turnirja tako: mi smo med to četverico edini, ki smo morali v še en kvalifikacijski krog pred tem. Norveška in Danska sta stalni članici elitnega razreda na svetovnih prvenstvih, Južna Koreja pa nas je pred dvema letoma na tekmovanju skupine B v Kazahstanu premagala.«

A kolikor vas poznam, ohranjate optimizem?
»Veste, vedno znova me razveselita ta volja in želja igralcev po uspehu. Res imamo majhno bazo, toda obenem tudi kakovosten rod reprezentantov. In prav vsak se je spet motiviran odzval vabilu, kar posebej ve naš generalni sekretar Dejan Kontrec, ki je v nenehnem stiku z našimi igralci na tujem. Nas res nihče v Oslu ne bo omenjal kot favoritov, toda tako je bilo že v preteklosti, pa nas to ni motilo. In še nekaj je: imamo ravno toliko balkanske miselnosti, da se znamo prilagajati ali improvizirati, če ti ne gre vse po načrtu. Obstajajo pa reprezentance, ki so zelo urejene, a če se jim lahko kje zatakne, ne znajo ustrezno odpraviti težave.«

Vaš sin Anže je zdaj na Bledu, toda prvič v 15 letih, odkar igra v NHL, je večji del poletnih priprav opravil v Los Angelesu – kako gledate na to?
»Res je to malce drugače, toda prav pozna se mu, kako dobro se je pripravil. Toda to res ne preseneča. Tam je delal s klubskimi trenerji, povrh so bili navzoči tudi tisti igralci, ki so zdaj pri drugih klubih, pa so doma v Los Angelesu, center za trening je razkošnejši, kot smo vajeni pri nas.«

Že veste, s kom bo igral v napadu v teh olimpijskih kvalifikacijah?
»Imam že nekaj zamisli, toda moram se še malo pogovoriti z nekaterimi igralci. Za zdaj sem si na jasnem le, da bi bilo smiselno igrati z napadom treh klubskih soigralcev iz Nemčije – torej z Janom Urbasom, Miho Verličem in Žigo Jegličem.«