Z italijanščino lažje na igrišču in v mestu

Obisk pri slovenskem nogometnem reprezentantu Jasminu Kurtiću v Bolzanu nam je razkrival njegovo dobro razpoloženje, saj je s klubom, ki komaj drugo sezono nastopa v italijanski serie B, dosegel cilj – obstanek v ligi. Obenem odšteva dneve do dogodka, ki ga na igrišču še ni doživel – evropskega prvenstva.

Z njim smo se pogovarjali v lično urejenem centru nogometašev Südtirola za trening v Appianu/Eppanu, kjer je bil denimo tudi pripravljalni tabor nemške reprezentance pred mundialom 2018.

Jasmin, tako vi kot soigralci ste si močno oddahnili, saj ste si nekaj tednov pred koncem sezone v napeti tekmi proti Ternani in zmagi s 4:3 zagotovili tako želeni obstanek.

»Res je bila ta zmaga za nas zelo pomembna, obenem sem se naučil, da je za takšne zmage treba trpeti. Najprej ob enakovrednem razmerju navzočih na igrišču, nato smo imeli igralca več, na koncu pa je bil ves naš trud nagrajen.«

Sicer pa je to komaj druga sezona, odkar se je v Italiji ne prav znani FC Südtirol prebil v serie B. Kako vi občutite utrip pri klubu?

»Drži, moramo se zavedati, kako velik korak je naredil FC Südtirol v zadnjih letih. Dan po odločilni zmagi za obstanek smo dobili nenačrtovan prost četrtek, nato je v petek sledil sestanek z direktorjem, ki je poudaril, kako pomembno je, da ohranjamo status na tej tekmovalni ravni. Pred enim letom smo igrali še v končnici, zdaj je vse skupaj še bolje. Trud vseh v klubu je izjemen in lahko le rečem, da ima malo italijanskih drugoligašev tako urejene razmere kot prav Südtirol.«

V Italiji se je Kurtić vselej dobro počutil, posebej všeč mu je zdaj v Bolzanu. FOTO: Facebook Südtirol

Štadion je v centru mestu, center za trening pa v imenitnem naravnem okolju ...

»Res je čudovito, kot bi bil doma.«

Meni se zdi že kar podobno kot na Brdu, kjer je baza slovenske reprezentance.

»Natanko tako, prav podobno je. Delamo v miru in ne občutimo nikakršnega pritiska.«

Koliko so vam v pomoč dolgoletne izkušnje iz Italije – znanje jezika, poznate navade in nogometno kulturo?

»Vse omenjeno mi pomeni zelo veliko. Znanje jezika je temelj sporazumevanja s trenerjem, z ljudmi pri klubu ali v mestu. Potreboval sem eno leto, morda leto in pol, da sem se naučil italijanščino. Spoznal sem tudi italijanski pristop s pomembnostjo taktike. Res pa je, da se vse skupaj spreminja, italijanski nogomet je postal bolj odprt kot nekoč.«

Kako pa je z vašim prostim časom v Bolzanu?

»Mesto je obdano s čudovito naravo, ki ponuja izjemne možnosti za sprehode, kolesarjenja, precej je termalnih kopališč v bližini. Ko je snežilo, smo šli proti hribom, res je bilo lepo na svežem zimskem zraku.«

Italijanska kulinarika je znana daleč naokrog, vam tekne?

»Pa še kako! Odlična je res, v vseh teh letih sem jo že dodobra spoznal.«

Uživate tudi, ko srečujete rojake. Naši hokejski navijači so mi povedali, da ste se fotografirali z njimi. Drži?

»Res sem se srečal z njimi v centru mestu, jih očitno prav razveselil s skupnim fotografiranjem. Hokeja podrobno ne spremljam, sem pa prav tisti dan slišal, da je večer prej v Bolzanu na svetovnem prvenstvu Slovenija premagala Italijo in sem bil zato vesel«

Vam misli že uhajajo k Nemčiji in evropskem prvenstvu, kajne?

»Misli so vedno tam, o tem ni dvoma, toda obenem moraš biti z glavo pri klubu, kjer imaš vsakdanje obveznosti, kjer živiš. Vedno ti mora biti cilj, da v klubskem dresu kar najbolje igraš, da si nabereš dovolj nastopov. Tako boš potem najbolje pripravljen tudi za reprezentančne izzive.«