VONJ BENCINA
Za njimi se je kadilo med vinogradi
Na 7. Mahle Rally Nova Gorica najboljši Čeh Ondrej Bisaha, Rok Turk in Blanka Kacin po smoli s kolesom peta, vozili tudi avtomobili na elektriko.
Odpri galerijo
V Kromberku v Novi Gorici so minuli konec tedna uspešno izpeljali že 7. Mahle Rally Nova Gorica, kjer se je na startu zbralo kar 95 posadk. Skozi vseh 12 hitrostnih preizkušenj jih je do konca pripeljalo 73. Deloma pričakovano sta zmagala Čeh Ondrej Bisaha in njegov sovoznik Petr Tesinsky s fordom fiesto R5. A z malo sreče bi se stvar lahko odvila Slovencem v prid, saj sta Slovenec Rok Turk s sovoznico Blanko Kacin vodila od druge HP dalje, a je v 9. HP zapel s kolesom, tako da ga je moral zamenjati. To je naši dvojici vzelo dobre tri minute in Turk-Kacinova sta v skupni razvrstitvi padla na končno peto mesto, kar je tudi sicer izjemen dosežek.
Sicer je bilo v soboto na Kromberku na parkirišču M Tehnike zelo živahno. Rohnenje motorjev se je razlegalo po okoliških vinogradih, kjer so dirkači relija odpeljali svojo zadnjo preizkušnjo na Kromberku 2. Na prvih ovinkih navkreber se je zbrala zajetna množica gledalcev. Od družin z otroki, avtomobilističnih navdušencev do mladenk, ki jih posebno vznemirjata hitrost in hudo brnenje.
Pobral nas je Sandi s kombijem in nas zapeljal do ovinka pri gradu, kjer so morali dirkači po dolgi, rahlo vzpenjajoči se cesti med vinogradi zaviti v desno navkreber in takoj nato odviti na levo, pri čemer so nekateri izkoristili peščeno bankino, da se je desno kolo zavrtelo po pesku in spustilo prašni izpuh v dolino.
Vajeni relijev so se brez strahu postavljali na zunanjo stran ovinka, nam neizkušenim je vsak novi dirkač nagnal malo strahu v kosti. Zanimiv občutek, ko avtomobil s 300 konji rohni proti tebi in vidiš dirkača, kako nervozno, vsaj deluje tako, nastavlja, s sunkovitimi kratkimi gibi vrti volan in popravlja zavoj.
Člani ekip v boksih so se med preizkušnjami posvečali svojim konjičkom, menjali pnevmatike, ki so jih zlizali na prejšnji preiskušnji, popravljali oziroma menjavali spojlerje in podobno. Zanimivo je opazovati možakarje in navdušene mladeniče, kako s šolsko izurjenimi gibi nastavijo dvigalko pod avtomobil in potiskajo dolgo palico, da ga dvignejo. Miha v Oplovem boksu se je ulegel pod avtomobil in s kolegom sta menjavala zaščitno pločevino.
Med drugim smo srečali brata, Matjaža (Abarth 124GTR) in Mišela (BMW M3) Zupančiča iz podjetja Plamtex iz Žej pri Komendi, kjer izdelujejo plastične izdelke za avtomobilsko industrijo, belo tehniko ... Matjaž nam je priznal, da je reli njun hobi. »Prej sem vozil na cestnohitrostnih in gorskih dirkah, a reli ima povsem drugi čar. Vseskozi se razmere spreminjajo in se moraš iz trenutka v trenutek adaptirati, kar je precej težje.« Na novogoriškem reliju sta skupaj s sovoznikom Damjanom Andrejko dosegla povprečno hitrost 90 km/h. In kako naporen je reli? »Hja, kar, na en reli shujšaš približno tri kilograme.«
Med boksi pa smo opazili prav poseben štant, kjer so rezali in ponujali izjemno okusen kuhan pršut. To je bila stojnica Šolskega centra Nova Gorica, kjer imajo po besedah vodje gostinstva Bernarda Gavesa več kot 2300 dijakov in kot posebnost že deset let svoj ŠC racing tim in avtomobil, s katerim opravijo predhodno vožnjo kot predtekmovalci oziroma kot promocijska ekipa na dirkalni trasi. »Tako dijake seznanjamo z avtomoto športom in malo tudi uživamo zraven.«
Potem ko je zadnji dirkalnik s posadko prihrumel skozi cilj in so morali vsi avtomobili v karanteno zaradi morebitne pritožbe, je bilo v prireditvenem prostoru zelo živahno. Tako veliko pokalov na kupu še nismo videli. Vili so se zloženi na mizah na odru. Pri eni od miz smo uzrli utrujena, a nasmejana Turka in Kacinovo, ki sta kljub veliki smoli ohranila dobro voljo. Kacinova nam je povedala, da neizmerno uživa v vožnji, ko Roku bere zemljevid in ga opozarja na ovinke, pasti na trasi: »Sama pa nisem nikoli vozila, nimam te želje,« nam je priznala.
Sicer je bilo v soboto na Kromberku na parkirišču M Tehnike zelo živahno. Rohnenje motorjev se je razlegalo po okoliških vinogradih, kjer so dirkači relija odpeljali svojo zadnjo preizkušnjo na Kromberku 2. Na prvih ovinkih navkreber se je zbrala zajetna množica gledalcev. Od družin z otroki, avtomobilističnih navdušencev do mladenk, ki jih posebno vznemirjata hitrost in hudo brnenje.
Pobral nas je Sandi s kombijem in nas zapeljal do ovinka pri gradu, kjer so morali dirkači po dolgi, rahlo vzpenjajoči se cesti med vinogradi zaviti v desno navkreber in takoj nato odviti na levo, pri čemer so nekateri izkoristili peščeno bankino, da se je desno kolo zavrtelo po pesku in spustilo prašni izpuh v dolino.
Vajeni relijev so se brez strahu postavljali na zunanjo stran ovinka, nam neizkušenim je vsak novi dirkač nagnal malo strahu v kosti. Zanimiv občutek, ko avtomobil s 300 konji rohni proti tebi in vidiš dirkača, kako nervozno, vsaj deluje tako, nastavlja, s sunkovitimi kratkimi gibi vrti volan in popravlja zavoj.
Člani ekip v boksih so se med preizkušnjami posvečali svojim konjičkom, menjali pnevmatike, ki so jih zlizali na prejšnji preiskušnji, popravljali oziroma menjavali spojlerje in podobno. Zanimivo je opazovati možakarje in navdušene mladeniče, kako s šolsko izurjenimi gibi nastavijo dvigalko pod avtomobil in potiskajo dolgo palico, da ga dvignejo. Miha v Oplovem boksu se je ulegel pod avtomobil in s kolegom sta menjavala zaščitno pločevino.
Kopica pokalov
Poleg relija za evropski pokal FIA, pokal Mitropa, pokal FIA CEZ za starodobnike in seveda za slovensko državno prvenstvo so organizatorji tokrat pripravili 2. Eco Mahle reli, za avtomobile na obnovljive oziroma alternativne vire energije.
Poleg relija za evropski pokal FIA, pokal Mitropa, pokal FIA CEZ za starodobnike in seveda za slovensko državno prvenstvo so organizatorji tokrat pripravili 2. Eco Mahle reli, za avtomobile na obnovljive oziroma alternativne vire energije.
Med drugim smo srečali brata, Matjaža (Abarth 124GTR) in Mišela (BMW M3) Zupančiča iz podjetja Plamtex iz Žej pri Komendi, kjer izdelujejo plastične izdelke za avtomobilsko industrijo, belo tehniko ... Matjaž nam je priznal, da je reli njun hobi. »Prej sem vozil na cestnohitrostnih in gorskih dirkah, a reli ima povsem drugi čar. Vseskozi se razmere spreminjajo in se moraš iz trenutka v trenutek adaptirati, kar je precej težje.« Na novogoriškem reliju sta skupaj s sovoznikom Damjanom Andrejko dosegla povprečno hitrost 90 km/h. In kako naporen je reli? »Hja, kar, na en reli shujšaš približno tri kilograme.«
Med boksi pa smo opazili prav poseben štant, kjer so rezali in ponujali izjemno okusen kuhan pršut. To je bila stojnica Šolskega centra Nova Gorica, kjer imajo po besedah vodje gostinstva Bernarda Gavesa več kot 2300 dijakov in kot posebnost že deset let svoj ŠC racing tim in avtomobil, s katerim opravijo predhodno vožnjo kot predtekmovalci oziroma kot promocijska ekipa na dirkalni trasi. »Tako dijake seznanjamo z avtomoto športom in malo tudi uživamo zraven.«
Potem ko je zadnji dirkalnik s posadko prihrumel skozi cilj in so morali vsi avtomobili v karanteno zaradi morebitne pritožbe, je bilo v prireditvenem prostoru zelo živahno. Tako veliko pokalov na kupu še nismo videli. Vili so se zloženi na mizah na odru. Pri eni od miz smo uzrli utrujena, a nasmejana Turka in Kacinovo, ki sta kljub veliki smoli ohranila dobro voljo. Kacinova nam je povedala, da neizmerno uživa v vožnji, ko Roku bere zemljevid in ga opozarja na ovinke, pasti na trasi: »Sama pa nisem nikoli vozila, nimam te želje,« nam je priznala.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro