KOŠARKA
Za Slovenijo raje podaja kot zadeva
Aljaž Bratec je še eden iz mlade garde v košarkarski reprezentanci.
Odpri galerijo
Aljaž Bratec in njegov klubski soigralec Urban Durnik Foto: Helios Suns
LJUBLJANA – Letošnja članska reprezentančna akcija je v orbito katapultirala tudi 20-letnega Aljaža Bratca. Domžalčan je na uvodnih dveh tekmah proti Hrvaški odigral zrelo in preudarno, kot da ima za sabo več deset srečanj, ne pa da je šele debitiral.
»V klubu igram na poziciji branilca strelca, tako so me vzgajali, v reprezentanci pa sem organizator igre. Obe igralni mesti mi ustrezata. Tu sem, da pomagam,« Bratec ne skriva, da bi v ekipi delal kar koli, bistveno je, da je del ekipe. Vabila selektorja članske reprezentance Radovana Trifunovića se je zelo razveselil. Hitro je izvedel, da je na širšem seznamu, potiho je upal, da bo med povabljenimi.
»Selektor mi je po prihodu na priprave povedal, kaj pričakuje od mene. Bistveno je, da sem tukaj, da se učim in napredujem ter izvršujem svoje naloge.« Bratec pazi, da naredi, kar mu je naročeno. V izbrano vrsto bi rad še prišel. Čeprav je po duši bolj strelec, ga met ni premamil, ampak je odigral odgovorno, racionalno.
Na prvi tekmi je proti Hrvaški dosegel pet točk (zadel je oba meta iz igre – trojko in dvojko), v soboto pa zbral pet podaj ob le eni izgubljeni žogi. »Igram po občutku. Če ni treba, ne forsiram meta. Delam to, kar koristi ekipi,« nadaljuje Aljaž. V teh dneh je slišal precej nasvetov, najbolj je radodaren z njimi najstarejši v ekipi, 34-letni Sašo Zagorac, ki je tudi največji šaljivec v izbrani vrsti. Ugibamo lahko, nismo pa daleč od resnice, če zapišemo, da je na Zagorčevem zelniku zrasla ideja o krstu novincev.
Aljaž se ob tem le nasmehne. »Moj krst še sledi. Zapeti bo treba eno pesem, po možnosti slovensko. Kolebam še, katero bi,« namigne Bratec, da se pripravlja na pevski krst v članski vrsti. »Mi smo že vedeli, proti komu igramo. Hrvaška ima dobro ekipo in velika imena. Nismo imeli kaj izgubiti, v prvi vrsti smo želeli dostojno zastopati Slovenijo,« je še pojasnil Bratec.
Kvalifikacije so tu, Slovenija v petek gostuje v Latviji, v ponedeljek pa v Stožicah gosti Turčijo. Temu pritiče tudi rezultatski imperativ, premo sorazmerno pa bo zrasel tudi pritisk. »Ne obremenjujemo se s tem,« ostaja miren Bratec, ki kljub zaostreni konkurenci (iz Španije je prišel tudi Luka Rupnik) računa na svoje minute. Da dokaže, da je v izbrani vrsti z razlogom. Letos bo že drugič branil barve Slovenije – z izbrano vrsto do 20 let je bil srebrn na EP B-divizije, Slovenija pa se je prebila med evropsko elito.
»Nisem utrujen,« v kali zatre namig, da je letošnje poletje povsem posvetil košarki. Letošnje leto je očitno prelomno za Aljaža. Poleti je uspešno končal šolanje na domžalski gimnaziji, jeseni pa začenja študij na ekonomski fakulteti. V nasprotju z nekaterimi kolegi se ni odločil za študij v ZDA, ampak ostaja v Evropi. Z upanjem, da dobi konkretno minutažo tudi v članski ekipi Helios Suns. Kdaj, če ne zdaj!
»V klubu igram na poziciji branilca strelca, tako so me vzgajali, v reprezentanci pa sem organizator igre. Obe igralni mesti mi ustrezata. Tu sem, da pomagam,« Bratec ne skriva, da bi v ekipi delal kar koli, bistveno je, da je del ekipe. Vabila selektorja članske reprezentance Radovana Trifunovića se je zelo razveselil. Hitro je izvedel, da je na širšem seznamu, potiho je upal, da bo med povabljenimi.
»Selektor mi je po prihodu na priprave povedal, kaj pričakuje od mene. Bistveno je, da sem tukaj, da se učim in napredujem ter izvršujem svoje naloge.« Bratec pazi, da naredi, kar mu je naročeno. V izbrano vrsto bi rad še prišel. Čeprav je po duši bolj strelec, ga met ni premamil, ampak je odigral odgovorno, racionalno.
Na prvi tekmi je proti Hrvaški dosegel pet točk (zadel je oba meta iz igre – trojko in dvojko), v soboto pa zbral pet podaj ob le eni izgubljeni žogi. »Igram po občutku. Če ni treba, ne forsiram meta. Delam to, kar koristi ekipi,« nadaljuje Aljaž. V teh dneh je slišal precej nasvetov, najbolj je radodaren z njimi najstarejši v ekipi, 34-letni Sašo Zagorac, ki je tudi največji šaljivec v izbrani vrsti. Ugibamo lahko, nismo pa daleč od resnice, če zapišemo, da je na Zagorčevem zelniku zrasla ideja o krstu novincev.
Aljaž se ob tem le nasmehne. »Moj krst še sledi. Zapeti bo treba eno pesem, po možnosti slovensko. Kolebam še, katero bi,« namigne Bratec, da se pripravlja na pevski krst v članski vrsti. »Mi smo že vedeli, proti komu igramo. Hrvaška ima dobro ekipo in velika imena. Nismo imeli kaj izgubiti, v prvi vrsti smo želeli dostojno zastopati Slovenijo,« je še pojasnil Bratec.
Minute tudi v klubu
Kvalifikacije so tu, Slovenija v petek gostuje v Latviji, v ponedeljek pa v Stožicah gosti Turčijo. Temu pritiče tudi rezultatski imperativ, premo sorazmerno pa bo zrasel tudi pritisk. »Ne obremenjujemo se s tem,« ostaja miren Bratec, ki kljub zaostreni konkurenci (iz Španije je prišel tudi Luka Rupnik) računa na svoje minute. Da dokaže, da je v izbrani vrsti z razlogom. Letos bo že drugič branil barve Slovenije – z izbrano vrsto do 20 let je bil srebrn na EP B-divizije, Slovenija pa se je prebila med evropsko elito.
Papež in ČikićBratec je Domžalčan, sprva je igral nogomet in košarko, na koncu se je odločil za dvoranski šport. V mlajših selekcijah se je Aljaž največ naučil od trenerja Gašperja Papeža, pozneje še nekaj od Dejana Čikića.
»Nisem utrujen,« v kali zatre namig, da je letošnje poletje povsem posvetil košarki. Letošnje leto je očitno prelomno za Aljaža. Poleti je uspešno končal šolanje na domžalski gimnaziji, jeseni pa začenja študij na ekonomski fakulteti. V nasprotju z nekaterimi kolegi se ni odločil za študij v ZDA, ampak ostaja v Evropi. Z upanjem, da dobi konkretno minutažo tudi v članski ekipi Helios Suns. Kdaj, če ne zdaj!
