Za topovske krogle ni bilo rešitve
V nogah je imel pravi top, vsaj 40 odstotkov zadetkov je dosegel iz prostih strelov. Vratarji so se sprijaznili, da bo priletela zelo natančno odmerjena bomba. V postavnem Litijanu Jožetu Prelogarju so mnogi navijači Olimpije na začetku 80. let videli naslednika Vilija Amerška. Bil je nepopustljiv borec v zvezni vrsti, asistent in strelec. Zanimivo, na veliki sceni se je uveljavil v dresu Maribora, pozneje le dobil zadoščenje v dresu Olimpije, nato pa kot prvi Slovenec v avstrijski elitni ligi pustil močan pečat v Austrii iz Celovca. V trenerski karieri je vrhunec dosegel z delovanjem v članski reprezentanci, ko je bil desna roka selektorja Braneta Oblaka. Vsakdan 62-letnika je natrpan z nogometom, spremlja dogajanje na domačih in evropskih zelenicah, tudi tekme mlajših selekcij, trenerska žilica in oko oglednika še vedno trzneta. Toda najprej k reprezentanci Slovenije, ki je v ligi narodov 2022 že dobila tekmece – Švedsko, Norveško in Srbijo. »To je res skupina smrti, vse tekme bodo izjemno zahtevne. To je dobro, saj naša reprezentanca ne bo v vlogi favorita. Fantje Matjaža Keka bodo lahko igrali neobremenjeno. Nimajo česa izgubiti, lahko samo veliko pridobijo,« je jasen Prelogar, ki je na nogometnem nebu zasijal že kot pionir, ko je leta 1975 z ekipo Litije postal jugoslovanski prvak. »V moštvu je bil tudi Darko Domadenik, s katerim sva izstopala tudi kasneje pri članih. Darko je odšel v Olimpijo, jaz pa najprej v trboveljski Rudar in potem v velenjski Rudar, ki je igral v drugi jugoslovanski ligi. Moje dobre igre je opazil trener Olimpije Vukašin Višnjevac in me povabil za Bežigrad. S tem so se mi izpolnile otroške sanje, kajti Olimpija je bila za nas pojem,« se spominja Logi. »V moštvu jugoslovanskega prvoligaša je bilo polno vrhunskih igralcev, na treningih se je iskrilo, saj je bila borba že za vstop med najboljših 16, ki so šli na tekmo, izjemna. Nekaj igralnih minut sem dobil, toda veliko je že pomenilo, če sem bil na klopi, kjer so takrat bili tudi Marko Elsner, Peter Ameršek, Jani Pate, Janez Voljč in Domadenik.«
S Kekom delila proste strele
Ker se ob izjemni konkurenci v zvezni vrsti (Vili Ameršek, Zoran Martinović, Mihajlo Petrović ...) ni prebil v ospredje, je šel na posojo v Maribor, ki je igral v drugi jugoslovanski ligi. »Imel sem veliko željo po dokazovanju, pod taktirko trenerjev Vojislava Simeunovića in Zorka Hlavača mi je šlo zelo dobro, dosegal sem zadetke, veliko od teh jih je bilo iz prostih strelov, ki sva si jih delila z Matjažem Kekom,« rekorder med strelci slovenske lige z neverjetnimi 32 zadetki ne pozabi na sedanjega selektorja Slovenije, takrat komandanta vijolične obrambe. V mariborskem obdobju je Prelogar svoje nogometne veščine unovčil tudi v malem nogometu, z moštvom Mlinček bara so osvojili celo kultni turnir Kutija šibica v Zagrebu. Vseeno pa je stremel k profesionalizmu na velikem igrišču. »Povabilo Sturma iz Gradca, ki je takrat nastopal v evropskem pokalu Uefa, sem moral zavrniti, saj še nisem bil star 28 let, kolikor je bila meja za odhod v tujino. Sem se pa po treh sezonah z veseljem vrnil v Olimpijo. Naslov prvega strelca slovenske lige mi je prinesel vabilo avstrijskega prvoligaša iz Celovca. Bil sem prvi Slovenec, ki je zaigral v elitni ligi pri severnih sosedih. To so bili lepi časi, okusil sem profesionalizem na zahodni način. Spet sem se za krajše obdobje znašel v Ljubljani, da sem Olimpiji s trenerjem Milošem Šoškićem pomagal pri vrnitvi na pota stare slave,« razkriva selitev čez Karavanke. Ob osamosvojitvi Slovenije je v novi nacionalni elitni ligi pomagal moštvom Studia D iz Novega mesta (NK Krka, op. p.), Celja, Gorice, ljubljanskega Železničarja (NK Ljubljana, op. p.) in Ivančne Gorice, kjer je nato stopil v trenerske čevlje.
Hvali Šimundžo
Potem ko je bil šef kadetske in mladinske državne vrste, sta bila s selektorjem Branetom Oblakom sodelavca od selekcije U-20 do elitne vrste, ki sta jo vodila v obdobju 2004–2007. »Brane je nogometni 'šmeker', zna oceniti igralca in ga motivirati. Bil je prisiljen v pomlajevanje, a je ustvaril dobro ekipo. V kvalifikacijah za SP 2006 smo začeli zelo obetavno, celo edini premagali Italijo, poznejšega svetovnega prvaka, a potem izgubili točke v dvobojih z Norveško in Belorusijo. Smo pa postavili dobre temelje za Keka, ki se je potem s fanti uvrstil na SP 2010 v Južni Afriki,« pojasnjuje Prelogar, ki je med drugim uspešno deloval na klopi Celovčanov. O sedanji reprezentanci Slovenije pravi: »Kar se tiče pristopa v igri, menim, da je treba biti bolj agresiven, več si je treba upati, biti predrzen v odločilnih trenutkih, odigrati presing in kazati željo po napadalni igri.« Opozarja na manko v napadalni vrsti: »V samostojni Sloveniji smo vzgojili le enega vrhunskega napadalca, to je Andraž Šporar.« Na slovenski sceni hvali trenerja Mure Anteja Šimundžo: »Dosega odlične rezultate, edini resno uveljavlja mlade domače fante, drugim trenerjem primanjkuje poguma za to.« O boju za naslov prvaka pa: »Mura je ostala šampionska, tu so še Olimpija, Maribor in Koper, menim pa, da se bo spomladi v boj za lovoriko spet vključilo tudi Celje.«
