Za Tratnika je bila dirka 40 metrov predolga

Tadej Pogačar ali Wout van Aert? To je bilo glavno vprašanje pred cestno dirko kolesarskih profesionalcev na svetovnem prvenstvu v Avstraliji. Odgovor je bil drugačen: Remco Evenepoel je bil najmočnejši na razburljivi preizkušnji v Wollongongu. Med Slovenci je bil z 12. mestom najvišje uvrščen Jan Tratnik, ki ga je le 40 metrov ločilo od srebra.

Četudi rezultatski izplen ni takšen, kot so si ga želeli, se je slovenskim ljubiteljem kolesarstva izplačalo vstati ob rani nedeljski uri. Lahko so spremljali izjemno taktično bitko, polno preobratov, v kateri so tudi naši tekmovalci igrali vidne vloge. Prvi pobeg 16 kolesarjev kmalu po startu 266,9 km dolge preizkušnje je pokril Jaka Primožič, drugega, odločilnega pa 60 km pred ciljem Tratnik.

Izkušeni Idrijčan je sledil napadu Evenepoela, ki se je začel od glavnine oddaljevati v zajetni skupini 25 kolesarjev. Med njimi ni bilo Pogačarja, ki je bil zadolžen za pokrivanje van Aerta. A se je kmalu izkazalo, da so Belgijci zaigrali na svojo drugo močno karto, nedavnega zmagovalca Vuelte, ki je odlično pripravljenost iz Španije prinesel v Avstralijo.

Ubežniki so si prikolesarili dobri dve minuti prednosti in zlato je bilo oddano že 25 km pred ciljem, ko je belgijski čudežni deček ostal sam v ospredju.

Niso vedeli, kaj se dogaja

Za njim je zavladala zmešnjava, ob odsotnosti radijskih povezav je le malokdo vedel, kje v karavani se vozi in koliko ima zaostanka oziroma prednosti. To je drago stalo Evenepoelove zasledovalce Lucenka, Mattiasa Skjelmoseja (Dan), Lorenza Roto (Ita), Maura Schmidta (Švi) in Pascala Eenkhorna (Niz), ki so bili prepričani, da se bodo udarili za srebro in bron. V pripravah za sprint so se skoraj zaustavili in mimo njih je švignil Tratnik. Vse je kazalo, da bo priljubljeni Syuk dosegel uspeh kariere. Sam se je na 2. mestu približeval cilju, ko se je za njim pojavila težka konjenica v polnem diru.

Skupina papirnatih favoritov ga je pogoltnila 40 m pred ciljem, srebro, ki ga je osvojil Francoz Christophe Laporte, se je zanj pretopilo v 12. mesto. Bron je osvojil domači adut Michael Matthews, van Aert je končal na četrtem, Pogačar na 19. mestu.

»Zelo sem razočaran, to je bila izjemna priložnost za kolajno, in spet nisem imel sreče. Držali smo se načrta, vsak je dal svoj maksimum. Prej ali slej bo prišel tudi vrhunski rezultat,« se je tolažil Tratnik, ki ga zmagovalec ni presenetil. »Remco je bil razred zase, a sem po njegovem napadu taktično dobro izpeljal dirko. Na žalost je bila 40 m predolga,« 32-letnik najbrž še vedno ne verjame, kako blizu je bil odru za zmagovalce.

»Dosegel sem 19. mesto, nismo prišli po to na SP. Škoda za Tratnika, 2. mesto bi bil izjemen dosežek in Jan bi si ga zaslužil. Sicer nismo vedeli, kaj se dogaja na dirki. Od zadaj smo prišli z visoko hitrostjo, ujeli smo vse razen Remca, a nismo vedeli, da sprintamo za 2. mesto,« je izjavil Pogačar. Kot svojo taktično napako je ocenil to, da ni sledil Tratniku in Evenepeoelu 60 km pred ciljem.

Morda jo bo popravil na SP na Škotskem avgusta 2023, dotlej bo mavrično majico nosil 22-letni Evenepoel, ki je s 15. letošnjo zmago potrdil kolesarsko veličino. Postal je najmlajši svetovni prvak po Lanceu Armstrongu v Oslu 1993, prvi po Gregu Lemondu, ki je v isti sezoni osvojil tritedensko dirko in naslov svetovnega prvaka (1989). Skupaj je osvojil 27. belgijski naslov svetovnega prvaka, prvega po Philippu Gilbertu v Valkenburgu 2012.