Za večjo cepljenost spodbuda z loterijo
Večina v maloštevilni slovenski odpravi na Slovaško je ob prihodu na tukajšnje mednarodno letališče pomislila enako: mar igramo novembra dve tekmi v Sloveniji? Goste so namreč pričakale podobne razmere kot v domovini, na las podobna naroda se podobno odzivata tudi na izzive, ki jih prinaša trdovratna pandemija. Slovenija in Slovaška sta primerljivi državi ne glede na nekatere demografske in geografske podatke, po katerih je mogoče spoznati, da Slovaška meri za dve Sloveniji in pol po merilu števila prebivalcev (5,46 milijona) in površini (49.000 km2). Slovaki so se (vnovič) osamosvojili dve leti za Slovenijo in dve leti za Slovenijo vstopili tudi v območje evra.
Po merilu BDP/prebivalca Slovenija kotira višje (indeks povprečja EU 89, slovaški indeks znaša 71), toda po merilu realne potrošnje večje razlike ni. »Slovensko«, kot tu imenujejo Slovaško, in »Slovinsko«, kot rečejo Sloveniji, bi si bili v aktualnih razmerah težko bolj podobni, ni čudno, da ju težko ločijo že Angleži ali Francozi, Američani pa sploh ne vedo, da gre za dve državi. Že člani slovenske nogometne reprezentance in drugi v odpravi, ki je včeraj pristala na Letališču Milana Rastislava Štefanika v Bratislavi, so hitro spoznali, da so vstopili v domače in dobro znane razmere. Tudi slovaška vlada bije boj z mlini na veter oziroma z državljani, ki zavračajo cepljenje proti covidu 19, po nekaterih merilih ji gre še slabše kot slovenski.
Do včerajšnjega dne je bilo polno cepljenih le 44,1 odstotka državljanov, prvi odmerek je prejelo dodatna 2,1 odstotka ljudi. Morda izstopa podatek, da so denimo v Bratislavi cepili 56 odstotkov otrok med 12. in 17. letom starosti, v Trnavi, kjer Slovenijo ob 20.45 čaka predzadnja tekma ciklusa bojev za Katar 2022, le 36 odstotkov.
Torej ni čudno, da v Trnavi vladajo zaostrene razmere, ki jih je možno začutiti na slehernem koraku javnega življenja. Slovaške regije namreč variirajo predvsem okrog temno rdeče barve, kamor spada tudi trnavska regija.
Leta 2010 zadnjič na veliki sceni
Slovakom ni uspelo doseči ustrezne precepljenosti – tukajšnji strokovnjaki merijo na 85 odstotkov – kljub zanimivi potezi vlade. Ta je od avgusta do oktobra ponujala državljanom, ki bi se odločili za cepljenje, možnost finančne nagrade. Sveže cepljeni so namreč sodelovali v loterijskem žrebanju – vsako nedeljo – 1000 evrov vrednih dobitkov z možnostjo vsakokratnega potegovanja za 100.000 evrov nagrade.
Ob tem je vsak Slovak za rojaka, ki ga je prepričal v cepljenje proti covidu, prejel med 30 in 90 evri nagrade, odvisno od starosti prepričanega. Vsak jih je lahko prepričal največ 50. Vlada je za žrebanje lota namenila 27 milijonov evrov, toda prepričala je le 260.000 prebivalcev, kolikor se jih je cepilo med 1. avgustom in 31. oktobrom. Trnava (65.000) resda leži šele na sedmem mestu po številu prebivalcev na Slovaškem, na vrhu kotira Bratislava (440.000), ki premore boljše razmere kot 40 km oddaljeno prizorišče nogometne tekme.
Ob neuspešnem cepljenju prijateljski slovanski državi druži prav – nogomet. Obe sta izgubili na katarski fronti predčasno, obe sta zadnjič okusili vonj po mundialu leta 2010 v Južni Afriki.
