Za zmago zlahka preživi mraz

Druga letošnja decembrska nedelja bo za vekomaj ostala našemu alpskemu smučarju Martinu Čatru v prav posebnem spominu. Natanko en teden pred 28. rojstnim dnevom si je podaril imenitno športno darilo – zmagal je v smuku in se vpisal med izbrane slovenske junake belih strmin. Toda prav veliko časa za veselje ni imel, hitro je že sledila selitev iz Val d'Isera v Franciji v Val Gardeno, klasično italijansko prizorišče smukaških spektaklov.

Poslej pač ne bo le eden od starih znancev s startnega seznama, ki je bil na znamenitem Saslongu, prizorišču prihajajoče predstave, doslej najvišje na 25. mestu, temveč prihaja s prestižno rdečo majico vodilnega v karavani po uvodnem smuku nove sezone. Pred Beatom Feuzem, Aleksandrom Kildejem, koroškim sosedom Matthiasom Maierjem ali denimo Dominikom Parisom! V soboto bo v novi vlogi – zdaj bo on tarča uglednih tekmecev.

»Toda s tem se zdaj res ne obremenjujem, nočem razmišljati o sebi kot o tarči, temveč me predvsem zanima moje smučanje ob seveda kar najboljši pripravi na tekmo,« je odgovoril med videokonferenco iz Val Gardene, kjer je že po prihodu videl vrhunsko pripravljeno progo. Veseli se treningov na njej, za začetek že današnjega, in se ne ozira več na nepozabne nedeljske trenutke. Seveda mu bodo ostali v posebnem spominu, pravzaprav tako kot številnim privržencem alpskega smučanja pri nas, toda sezona predstavlja paleto različnih etap, tekmovalni izzivi si sledijo iz tedna v teden.

Psihologija s Tanjo Kajtna

»Pripravljenost je res zelo pomembna. Seveda smo resno delali že v prejšnjih sezonah, dobro sem smučal, res pa še nikdar prej nisem sestavil tako popolnega tekmovalnega nastopa kot tokrat,« je povedal, poudaril tudi pomembnost kondicijskih priprav in psihološke trdnosti, pri kateri mu zdaj pomaga Tanja Kajtna, priznana strokovnjakinja s področja športne psihologije. Navdušen je bil tudi nad pripravo smuči, izkoristil je hitrost proge in upa, da bo ta na podobni ravni tudi v Val Gardeni.

»Tukaj gre za posebno prizorišče. Precej je ravnine, a obenem tudi več skokov kot po navadi. V teh prav posebno ne uživam, nimam pa z njimi nikakršnih težav,« pravi v pričakovanju sobotne preizkušnje, ki bi si jo sicer v običajnih razmerah ogledalo več gledalcev kot denimo na prejšnjem prizorišču v Franciji, kjer že po navadi razen redkih radovednežev ob progi ali v ciljnem prostoru ni opazne gneče. »Toliko razmišljam o svojem smučanju, da res ne zaznam zunanjih dejavnikov. Jasno, ko v Kitzbühlu preskočiš tisti zadnji hrib in vidiš množico pod sabo, ti je jasno, da se dogaja nekaj posebnega, toda tudi takrat imaš v glavi le smučanje,« je še povedal in se spomnil tudi polivanja s šampanjcem na odru za najboljše tri v družbi Avstrijca Otmarja Striedingerja in Švicarja Ursa Kryenbühla: »Sprva niti nisem zaznal, da me že polivata. Toliko je bilo tekočine, da mi je že tekla pod čelado. In ko se je sonce skrilo za hrib, je bilo že pošteno mraz. Toda brez skrbi, za kakšno naslednjo zmago bom tudi to preživel ...«