Zamik Tokia je prišel kot naročen
Nekdanji šampion Iztok Čop je zdaj selektor slovenske reprezentance. Upa, da se je slovensko veslanje že odbilo od rezultatskega dna.
Odpri galerijo
V slovenski olimpijski odpravi, ki jo je vodil Iztok Čop, v Riu 2016 ni bilo nobenega veslača. FOTO: Matej Družnik
Ko je še tekmoval Iztok Čop, ki je v navezah z Denisom Žvegljem in Luko Špikom osvojil štiri olimpijske kolajne, je bilo veslanje eno najbolj trofejnih športov v Sloveniji. Ti časi so minili, ko je Čop, zdajšnji selektor slovenske reprezentance in predsednik blejskega kluba, leta 2012 zaplul v funkcionarske in poslovne vode. Ponovitve zlatih časov sicer še ni na obzorju, kot kaže, pa se slovenska veslaška krivulja vendarle obrača navzgor.
Za slovenske veslače je domačega tekmovalnega posta konec, v kakšnem stanju regato na Bledu pričakujejo tekmovalci, ki lep čas niso smeli v čoln?
»Takoj po uveljavitvi omejitvenih ukrepov smo tekmovalcem razdelili veslaške simulatorje, imeli so jih doma in so sproti dobivali programe dela. Tik pred izbruhom epidemije smo opravili testiranja, ponovili smo jih pred dvema tednoma, malodane pri vseh tekmovalcih je bil občuten premik naprej. Presenečen sem in zadovoljen, saj so fantje resno vzeli svoje zadolžitve in trdo delali doma tudi brez nadzora. Z optimizmom gledam na domačo tekmo.«
Kako pa bo potekala in kaj sledi?
»Regata (kvalifikacijski nastopi se bodo začeli ob 9.30, finalni ob 16. uri, op. p.) bo trajala le en dan. Naslednji dan ne bo tekme, temveč skupni trening. Tekma bo selekcijska za izbor reprezentance. Zadnja bo sicer v začetku julija v Zagrebu, kjer upam, da bo čim večja mednarodna udeležba in bomo nato potrdili posadke, ki nas bodo zastopale na jesenskih evropskih prvenstvih. Njihova izvedba je sicer še v negotovosti.«
Če bi bile olimpijske igre v Tokiu letos, na njih tako kot v Riu 2016 bržkone ne bi imeli veslaškega predstavnika; je kaj več upanja, da se bo kdo uvrstil ob zamiku iger?
»Če smo pošteni, ta zamik slovenskemu veslanju ni naredil škode. Imamo leto več časa in možnosti, da bi naši najboljši med mlajšimi člani, večina jih je starih 22 in 23 let, dozoreli za to raven tekmovanja. Naš načrt je oddelati, kar bo od letošnje mednarodne sezone, narediti korak naprej, dvigniti samozavest tekmovalcev in se prihodnje leto spustiti v boj za mesto na olimpijskih igrah.«
Kam pa pluje slovensko veslanje, kdaj bomo dobili novega čopa, špika, žveglja?
»To je proces, ki bo še nekaj časa trajal. Midva s Špikom nisva nastala iz nič. Marsikaterega vrhunskega tekmovalca se zaradi tega pozablja, čeprav so tudi drugi osvajali kolajne na velikih tekmovanjih. Imeli smo številne udeležence finalov SP, kar je za nas ta čas zelo visok cilj. To je bila posledica postopne gradnje kakovosti. Predvsem smo imeli dobro primerjavo na treningih. Z Žvegljem sva se lahko na vsakem treningu »zaganjala« v naše člane, ki so že osvajali olimpijske kolajne, zato sva vedela, kje sva oziroma koliko nama še manjka. Zdaj nimamo tako kakovostne posadke, ki bi vsakodnevno dajala mero drugim, da se ne izgubijo v samozadostnosti, ker so najboljši na domači vodi. Po rezultatih porabe kisika na testiranjih, ki so zavidljivi, sem optimist, da se v mlajših kategorijah kalijo posamezniki, ki bi lahko ob trdem delu v prihodnosti spet krojili svetovni vrh. Srčno upam, da je to že odboj slovenskega veslanja od rezultatskega dna.«
Za slovenske veslače je domačega tekmovalnega posta konec, v kakšnem stanju regato na Bledu pričakujejo tekmovalci, ki lep čas niso smeli v čoln?
»Takoj po uveljavitvi omejitvenih ukrepov smo tekmovalcem razdelili veslaške simulatorje, imeli so jih doma in so sproti dobivali programe dela. Tik pred izbruhom epidemije smo opravili testiranja, ponovili smo jih pred dvema tednoma, malodane pri vseh tekmovalcih je bil občuten premik naprej. Presenečen sem in zadovoljen, saj so fantje resno vzeli svoje zadolžitve in trdo delali doma tudi brez nadzora. Z optimizmom gledam na domačo tekmo.«
Kako pa bo potekala in kaj sledi?
»Regata (kvalifikacijski nastopi se bodo začeli ob 9.30, finalni ob 16. uri, op. p.) bo trajala le en dan. Naslednji dan ne bo tekme, temveč skupni trening. Tekma bo selekcijska za izbor reprezentance. Zadnja bo sicer v začetku julija v Zagrebu, kjer upam, da bo čim večja mednarodna udeležba in bomo nato potrdili posadke, ki nas bodo zastopale na jesenskih evropskih prvenstvih. Njihova izvedba je sicer še v negotovosti.«
Če bi bile olimpijske igre v Tokiu letos, na njih tako kot v Riu 2016 bržkone ne bi imeli veslaškega predstavnika; je kaj več upanja, da se bo kdo uvrstil ob zamiku iger?
»Če smo pošteni, ta zamik slovenskemu veslanju ni naredil škode. Imamo leto več časa in možnosti, da bi naši najboljši med mlajšimi člani, večina jih je starih 22 in 23 let, dozoreli za to raven tekmovanja. Naš načrt je oddelati, kar bo od letošnje mednarodne sezone, narediti korak naprej, dvigniti samozavest tekmovalcev in se prihodnje leto spustiti v boj za mesto na olimpijskih igrah.«
Kam pa pluje slovensko veslanje, kdaj bomo dobili novega čopa, špika, žveglja?
»To je proces, ki bo še nekaj časa trajal. Midva s Špikom nisva nastala iz nič. Marsikaterega vrhunskega tekmovalca se zaradi tega pozablja, čeprav so tudi drugi osvajali kolajne na velikih tekmovanjih. Imeli smo številne udeležence finalov SP, kar je za nas ta čas zelo visok cilj. To je bila posledica postopne gradnje kakovosti. Predvsem smo imeli dobro primerjavo na treningih. Z Žvegljem sva se lahko na vsakem treningu »zaganjala« v naše člane, ki so že osvajali olimpijske kolajne, zato sva vedela, kje sva oziroma koliko nama še manjka. Zdaj nimamo tako kakovostne posadke, ki bi vsakodnevno dajala mero drugim, da se ne izgubijo v samozadostnosti, ker so najboljši na domači vodi. Po rezultatih porabe kisika na testiranjih, ki so zavidljivi, sem optimist, da se v mlajših kategorijah kalijo posamezniki, ki bi lahko ob trdem delu v prihodnosti spet krojili svetovni vrh. Srčno upam, da je to že odboj slovenskega veslanja od rezultatskega dna.«
