Zaradi Riere ga je miril tudi Janković
Nogometna sezona se je tudi za Adama Deliusa, predsednika NK Olimpija, sukala med peklom in rajem. Začel jo je z neprijetnim soočenjem na štiri oči z navijači, sklenil pa brez vsaj skromne zahvale za osvojeno dvojno krono. A prvega moža zeleno-belih ni nič tako užalostilo kot obupno vedenje trenerja Alberta Riere. Kljub vsemu je 65-letni Nemec ohranil optimistično držo in verjame v še uspešnejšo Olimpijino prihodnost.
Sezona za vas ne bi mogla biti uspešnejša. Kako ste jo doživeli?
»Osvojili smo vse, kar se je osvojiti dalo. Če ne bi bilo bolečine, ki mi jo je povzročal Albert Riera, bi bil najsrečnejši človek v Ljubljani.«
Kako to mislite?
»Dolga zgodba. Sprva je bilo vse v najlepšem redu …«
A začelo se ni najbolje, če se spomnimo novinarske konference, na katero so vdrli navijači.
»Zanimivo je to, da sem jaz kot predsednik takrat ostal na svojem sedežu, medtem ko je Albert pobegnil. Kar zadeva pa akcijo Green Dragons, jih razumem, saj so prejemali informacije le od ene strani. Rieri sem rekel: 'Če želiš imeti mir na igrišču in ob njem, boš moral zmagovati.' Olimpija je res začela nizati zmage, nato pa je prišel 9. oktober, tekma z Bravom in poraz z 1:6. Dva dni pozneje smo imeli sestanek, na katerem sem Rieri omenil, da napad dobiva tekme, obramba pa prvenstva. Naslednji dan je odstranil vse kamere z igrišča, odtlej smo se pripravljali brez videoanaliz. Kot v kameni dobi!«
Ali je imel takšno moč?
»Kot vrhunski 'mnenjski voditelj' je imel na svoji strani medije. Kmalu zatem, 30. oktobra, je dal Albert prvič odpoved. A ga zaradi zmag nisem mogel odpustiti. Zaradi njega sem res trpel. Pa ne le jaz, vsi sodelavci. Med pripravami v Beleku, kjer je Olimpija odigrala le eno pripravljalno tekmo?!, smo prejeli sporočilo, da nismo dobrodošli; ob meni je prepovedal priti tudi podpredsedniku kluba Christianu Dollingerju in športnemu direktorju Goranu Boromisi. Po drugi strani ga je tam spremljala njegova srčna izbranka. A to še ni vse: zadnji dan priprav v Medulinu smo prejeli vabilo na sprejem župana Zorana Jankovića, na katerega nam prav tako ni dovolil priti. S takšnim vedenjem Riera nikjer drugje ne bi 'preživel' oktobra, sam pa sem se držal nazaj. Klub je pri meni vedno na prvem mestu, poleg tega nisem želel vznemirjati moštva.«
Kaj vam je rekel Janković?
»Da naj ostanem miren. V določenem trenutku sem se bil pripravljen pogovoriti z njim glede podaljšanja pogodbe. Kajti pri tem ne gre zame, ampak za Olimpijo in Ljubljano. Zato sem sklical sestanek, na katerem je od nas želel 30.000 evrov neto, kar bi lahko z vsemi nagradami vred v letu naneslo okrog 600.000 evrov. Ko sem slišal Albertove pogoje, sem mu odvrnil, da nismo še ničesar osvojili. Predlagal sem mu, da počakamo do konca sezone in da bomo takrat našli rešitev. Slednjič smo mu ponudili za 50 odstotkov višjo plačo, a nam je 21. aprila spet poslal odpoved, rekoč, da od nas ni prejel nobene ponudbe. Zaradi njegovega obnašanja sem se moral tudi stalno opravičevati – predsednikom Maribora, Mure, Kopra in pred kratkim tudi Celja, kjer je naredil pravi cirkus, ker je moral čakati 10 minut, da je dobil svojo sobo. Mustafo Nukića je izločil iz moštva in v začetku maja spet vpoklical za tekmo proti Radomljam, na kateri je zabil gol. Med proslavljanjem je stekel proti kameri in položil svoj prst na ustnice. Riera je mislil, da je bilo to namenjeno njemu, zaradi česar ga je suspendiral. Zahteval je tudi, da ga še denarno kaznujem. A tega nisem želel. Na podelitvi ob zmagi v pokalu mi Riera, ko sem mu želel čestitati, ni dal roke. Potem je suspendiral še vratarja Matevža Vidovška.«
Zakaj?
»Matevž zaradi vnetja stopala ni mogel braniti, Albert pa je kljub temu zahteval, da igra. Ker ni, ga je suspendiral. Kakorkoli; čestitam mu za vse zmage in obe lovoriki, a ne gre prezreti, da je bila Olimpija v drugem delu po osvojenih točkah šele četrta. In treba je priznati, da smo pokal osvojili tudi po sreči oziroma zaradi lahkomiselnosti mariborskega nogometaša. Albert pa misli, da je najboljši. Nič ne rečem; je vrhunski motivator, kot človek pa ... V klub je želel pripeljati tudi svojega 36-letnega brata Sita Riero, a smo ga zavrnili, ker stavimo na mlade. Močno me je razočaral tudi na zabavi ob osvojitvi naslova v Ljubljani; ko mu je želela čestitati moja žena, je umaknil roko. On zdaj govori, da ni bil deležen spoštovanja, sam pa ga nima do nikogar. V ta pogovor sem privolil zato, ker moram zaščititi svoje ljudi, ki so zanj naredili vse, on pa je z njimi ravnal slabo. Zato Riera ne more iz našega kluba in Ljubljane oditi kot svetnik.«
Kdo je bil za vas najboljši igralec v minuli sezoni 1. SNL?
»Ne vem, katerega Olimpijinega člana bi izbral. Sešlar je prihodnost, Ratnik je sijajen igralec, Vidovšek se je razvil v vrhunskega vratarja … Zanj imamo ponudbe od 3 do 5 milijonov evrov, a ga nočemo prodati. Naš cilj je priti čim dlje v evropskih tekmovanjih, moja želja je liga prvakov. V kratkem pričakujemo dve močni okrepitvi, po katerih nas bo v Sloveniji težko ugnati. Dokler bom predsednik, bo pokal za naslov ostal pri nas.«
Kako se ozirate na minulo poldrugo leto v vlogi predsednika Olimpije?
»Ko sem postal lastnik kluba, je bilo stanje katastrofalno. Zanj sem plačal 5 milijonov evrov, potem je bilo še dolgov za 1,3 milijona, zdaj imam dvomestno milijonsko ponudbo. A ga ne nameravam prodati, saj to ne bi bilo pošteno do vseh, ki me podpirajo in imajo radi Olimpijo.«
Kako ste zadovoljni z novim trenerjem, Portugalcem Joaom Henriquesom?
»Od vseh trenerjev, s katerimi smo se pogovarjali, nas je Joao najbolj prepričal. Je izjemno zagret, da se dokaže, ker še ni imel možnosti voditi moštva, ki bi igralo v Evropi.«
Kaj vas najbolj navdušuje v Sloveniji?
»Ko prestopim mejo, pokličem prijatelje in jim sporočim, da sem prišel domov. Kamorkoli pridem, so ljudje prijazni, Ljubljana pa je čista in zame eno od najlepših mest v Evropi. Tu mi je še bolj všeč kot v rodnem Münchnu.«
