SKOKI
Zaskrbljen zaradi prihodnosti skokov
Ljubo Jasnič ocenjuje, da je osip v slovenskih skakalnih klubih kar 20-odstoten. Težko bo spet zagnati kolesje, se boji predsednik zbora in odbora za skoke in NK.
Odpri galerijo
Ljubo Jasnič (med pogovorom s Petrom Prevcem) je prepričan, da je treba tudi športu pri nas nameniti vso pozornost. FOTO: Matej Družnik
Smučarski skoki v Sloveniji vsekakor uživajo status enega od nacionalnih športov, za kar je zaslužna predvsem Planica, kjer bodo prireditelji do nedelje spravili pod streho finale 42. sezone svetovnega pokala. Snežna kraljica, kakor tudi pravijo letalnici bratov Gorišek, se bo znova bleščala v vsem sijaju in postregla z novim nepozabnim spektaklom najboljših letalcev na smučeh.
Na žalost bodo pravljično kuliso v dolini pod Poncami v živo doživeli le redki izbranci, ki so tako ali drugače povezani s tekmovanjem. Zaradi ukrepov proti širitvi zloveščega virusa bodo namreč preizkušnje – tako kot na decembrskem svetovnem prvenstvu v poletih – znova minile brez gledalcev ob izteku velikanke. To obenem pomeni, da ne bo niti številnih otrok, ki so leto za letom občudovali neustrašne orle in sanjali o tem, da bi nekoč tudi sami podobno jadrali po zraku.
Nemalo slovenskih reprezentantov se je nad tem lepim športom navdušilo prav med ogledom katere od tekem v Planici, kamor so jih – v skladu z družinsko tradicijo – pogosto pripeljali starši ali/in profesorji ter učitelji v sklopu športnih dnevov. Mnogi so se prav po tej izkušnji vpisali v različne klube in začeli trenirati skoke, v katerih zdaj že opažajo manjši obisk otrok. Nad tem tarnajo v domala vseh društvih od Primorske do Štajerske in Gorenjske do Dolenjske; ta šport naj bi si želeli obuditi celo v Prekmurju – v vasici Pertoča na zahodu Goričkega. Slovenija je res dežela skakalnic, skoraj vsaka malo večja vas ima (vsaj) kakšno manjšo.
Podobno stanje glede najmlajših je sicer tudi v drugih panogah, kar gre pripisati predvsem pandemiji novega koronavirusa, ki ji na žalost še ni videti konca in jemlje svoj nemajhni davek tudi od slovenskega športa. Čeprav ta bolj ali manj redno navdušuje in združuje ljudi pri nas kot le malokaj drugega, je na hierarhični družbeni lestvici še vedno precej zapostavljen.
Na to je v pogovoru za časopis, ki ga imate pred seboj, pred dnevi vnovič opozoril Bogdan Gabrovec, prvi mož Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), razočaranje nad odnosom države do športa pa je tik pred začetkom planiškega praznika izrazil tudi Ljubo Jasnič, predsednik zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS).
»V programu države za izhod iz krize sta zapisana turizem in kultura, nikjer pa ni športa. Prepričan sem, da mu je treba prav tako nameniti vso pozornost, če želimo mladim vse dobro, zadržati svetovno pojavnost slovenskega športa in pred propadom obvarovati športne objekte v Sloveniji,« je poudaril Jasnič in pripomnil, da ga v zvezi s tem vprašanjem vse od začetka ukrepov spremlja tudi tesnoba.
»Naši mladi tekmovalci (do 15 let) so imeli v tej zimi vsega en mesec normalnega treninga na skakalnicah. Če k temu dodamo predčasno končano prejšnjo sezono, pridemo do poraznega stanja pripravljenosti naših bodočih reprezentantov. Zaprte telovadnice in skakalni objekti, prepoved zbiranja in s tem treniranja so vzroki, da je marsikdo opustil vadbo skokov. Ocenjujem, da je osip v klubih nekje 20-odstoten. Težko bo spet zagnati kolesje, kajti mnogi trenerji so si medtem poiskali drugo delo,« je zaskrbljen predsednik zbora in odbora za skoke in NK.
Na žalost bodo pravljično kuliso v dolini pod Poncami v živo doživeli le redki izbranci, ki so tako ali drugače povezani s tekmovanjem. Zaradi ukrepov proti širitvi zloveščega virusa bodo namreč preizkušnje – tako kot na decembrskem svetovnem prvenstvu v poletih – znova minile brez gledalcev ob izteku velikanke. To obenem pomeni, da ne bo niti številnih otrok, ki so leto za letom občudovali neustrašne orle in sanjali o tem, da bi nekoč tudi sami podobno jadrali po zraku.
Nemalo slovenskih reprezentantov se je nad tem lepim športom navdušilo prav med ogledom katere od tekem v Planici, kamor so jih – v skladu z družinsko tradicijo – pogosto pripeljali starši ali/in profesorji ter učitelji v sklopu športnih dnevov. Mnogi so se prav po tej izkušnji vpisali v različne klube in začeli trenirati skoke, v katerih zdaj že opažajo manjši obisk otrok. Nad tem tarnajo v domala vseh društvih od Primorske do Štajerske in Gorenjske do Dolenjske; ta šport naj bi si želeli obuditi celo v Prekmurju – v vasici Pertoča na zahodu Goričkega. Slovenija je res dežela skakalnic, skoraj vsaka malo večja vas ima (vsaj) kakšno manjšo.
Spremlja ga tesnoba
Podobno stanje glede najmlajših je sicer tudi v drugih panogah, kar gre pripisati predvsem pandemiji novega koronavirusa, ki ji na žalost še ni videti konca in jemlje svoj nemajhni davek tudi od slovenskega športa. Čeprav ta bolj ali manj redno navdušuje in združuje ljudi pri nas kot le malokaj drugega, je na hierarhični družbeni lestvici še vedno precej zapostavljen.
Na to je v pogovoru za časopis, ki ga imate pred seboj, pred dnevi vnovič opozoril Bogdan Gabrovec, prvi mož Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), razočaranje nad odnosom države do športa pa je tik pred začetkom planiškega praznika izrazil tudi Ljubo Jasnič, predsednik zbora in odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije (SZS).
»V programu države za izhod iz krize sta zapisana turizem in kultura, nikjer pa ni športa. Prepričan sem, da mu je treba prav tako nameniti vso pozornost, če želimo mladim vse dobro, zadržati svetovno pojavnost slovenskega športa in pred propadom obvarovati športne objekte v Sloveniji,« je poudaril Jasnič in pripomnil, da ga v zvezi s tem vprašanjem vse od začetka ukrepov spremlja tudi tesnoba.
»Naši mladi tekmovalci (do 15 let) so imeli v tej zimi vsega en mesec normalnega treninga na skakalnicah. Če k temu dodamo predčasno končano prejšnjo sezono, pridemo do poraznega stanja pripravljenosti naših bodočih reprezentantov. Zaprte telovadnice in skakalni objekti, prepoved zbiranja in s tem treniranja so vzroki, da je marsikdo opustil vadbo skokov. Ocenjujem, da je osip v klubih nekje 20-odstoten. Težko bo spet zagnati kolesje, kajti mnogi trenerji so si medtem poiskali drugo delo,« je zaskrbljen predsednik zbora in odbora za skoke in NK.
