Zastrašujoče, da je tako dobro

LJUBLJANA – V Katarju kot puščavski državi sicer jahajo na kamelah, a zdaj bodo tudi na konjih. Od 25. oktobra do 3. novembra bo v Dohi svetovno prvenstvo v športni gimnastiki, tam pa bo na konju z ročaji nastopil tudi edini slovenski predstavnik na SP Sašo Bertoncelj.

Kot sam pravi, bo blažen med ženami, saj so druge udeleženke gimnastičnega mundiala s slovenske strani ženskega spola: Teja Belak (ekipno tekmovanje, preskok, dvovišinska bradlja, gred), Tjaša Kysselef (ekipa, preskok, gred, parter), Lucija Hribar (ekipa, vsa štiri orodja) in Adela Šajn (ekipa, bradlja, gred, parter).

Posamično trener Andrej Mavrič objektivno zaradi stanja (težave Belakove z nogo) od nje in tudi Kysselefe sicer realno v preskoku ne pričakuje uvrstitve v finale med osem najboljših. Zato bo visoko ciljal letošnji evropski podprvak Sašo Bertoncelj, z EP ima dva brona, ki pa na SP še ni osvojil odličja. Katar bo torej priložnost za telovadnega šejka iz Gorenje vasi - Reteč pri Škofji Loki.

»Počutim se odlično. Po nekoliko slabšem začetku sezone je drugi del fenomenalen, boljšega si ne bi mogel želeti, imel sem najboljše rezultate v karieri. Na SP grem z velikimi pričakovanji, zaradi zadnjega dela sezone tudi veliko bolj neobremenjen. Lahko si privoščim več tveganja s težjo vajo, da sežem po tem, kar si želim. A najprej so seveda kvalifikacije, boj za finale, nato lahko tvegam. V ponedeljek sem se na treningu tako dobro počutil kot denimo tam leta 2011, 2012. Včasih pravim, da je to kar zastrašujoče, morda bi bilo celo bolje, da bi kakšna stvar šla narobe. Da bi imel o čem razmišljati, ne pa, da treniraš in se dejansko sprašuješ: 'Saj nimam več kaj preizkusiti, saj gre vse tako dobro.' A da ne bo pomote, hvala bogu, da gre tako dobro,« konjenik poka od razpoloženja.


»Izgovora, tudi če mi vse ne bi šlo na roke, ne bo. Pritiska ne čutim, star sem že 34 let, večina jih pri mojih letih že preneha, sam pa se počutim odlično. Že to me razbremeni, medalje si želim, vendar to zame ni dodaten pritisk. Trening ne poteka brez bolečin, zaradi levega komolca še vedno vsak dan jemljem protibolečinske tablete, včasih sem tri, zdaj eno, tako da je to že zelo dobro. Ko tempiram za vrhunec, količino zmanjšam na dve, tri na teden. Stanje komolca, vezi so le potrgane, je takšno, kakršno je, in bo takšno do konca kariere. Zaradi evropske medalje v Glasgowu pa se je odvalil velik kamen, ker sem takrat čutil pritisk, največjega sem polagal sam nase,« je Sašo Bertoncelj besedno seskočil s konja.