SMUČANJE
Zdaj je čas za jadralno padalo
Meta Hrovat dvakrat na stopničkah v pisani smučarski zimi. Samostojna ekipa zahteva veliko energije, ni pa ji žal pristopa.
Odpri galerijo
Sezono je sklenila z nasmehom po 3. mestu na zadnjem veleslalomu v Švici. FOTO: Jure Eržen
Tekmovalna zima v alpskem smučanju se je končala. Počitnic pa še ni. Niti za Meto Hrovat, v tej sezoni dvakrat na stopničkah v svetovnem pokalu. S Kranjskogorčanko smo se pogovarjali o silno živahni zimi, med katero je imela nekaj zelo lepih nastopov, vseh ciljev pa ni uresničila.
Kot vemo, za vas zdaj še ni konca dolge sezone, kakšen je še prihajajoči aprilski načrt?
»Res je, po teh zadnjih tekmah za državno prvenstvo se ne bom poslovila od svojih obveznosti na snegu. To je čas prvega treninga, analiz, testiranja smuči in čevljev. Gre za pomembne tedne. Po tem pa bo res sledil odklop, iskala bom svežino, s katero se bom pozneje lotila priprav.«
Vse bi bilo verjetno lepše in bolj sproščeno, če vam zdravstvene težave ne bi pokvarile tekmovalnih načrtov v zadnjih mesecih ...
»V preteklosti sem prestala že več močnejših pretresov možganov, zato mi zdaj tudi lažji padci povzročajo težave, in tako potrebujem več časa kot običajno, da se vrnem v normalni ritem. Zdaj se počutim dobro, zdrava sem, pravzaprav je drugače kot v zadnjih dneh prejšnjih sezon. Takrat niti nisem mogla opraviti tistih prvih testov smuči, res je bilo moteče.«
Kako pa kaže s poškodbo hrbtne mišice, ki vas je mučila ob koncu sezone?
»To sem zdaj pozdravila. Potrebovala sem nekaj časa za okrevanje, ker sem dobila močan udarec v hrbet, a zdaj je stanje stabilno, ni več nikakršne bolečine.«
Sicer pa je bila minula sezona za vas tudi posebna, ker ste storili korak s samostojno ekipo strokovnih spremljevalcev. Kako ocenjujete novost?
»To je bila sezona, v kateri sem zbrala veliko izkušenj, prav te pa so najboljše učiteljice za prihodnost. Bilo je težko, nekajkrat sem se morala pobrati po neuspehih: včasih si hitro spet na želeni poti, včasih žal ne. Ponosna sem, da sem se lahko mentalno pripravila za konec sezone in smučala za uvrstitev na stopničke.«
Kaj pa sodelovanje s Smučarsko zvezo Slovenije, zdaj ko imate svojo ekipo?
»Gotovo se ne kažemo v dobri luči, če imamo toliko ekip. Ne morem vam ponuditi na pladnju univerzalne ocene, ker lahko vsak razmišlja po svoje. In tudi glede pomoči in sodelovanja ne bi javno govorila.«
Koliko vas je zima izčrpala, kako dobrodošel je še zadnji trening pred počitnicami?
»Ni bilo preprosto, pa ne le po smučarski plati. Zaostrovale in spreminjale so se razmere zaradi pandemije. Sledila so si testiranja, pogrešala sem tudi druženje. Sicer je smučanje športna panoga, pri kateri moraš biti ob slehernem startu 100-odstotno z glavo pri stvari. V nasprotnem je lahko nevarna.«
Kako se boste sprostili v počitniških dneh?
»Počela bom stvari, za katere nimam časa niti med sezono niti v poletnem obdobju kondicijskih priprav. Uživala bom v turni smuki, naši Julijci so čudoviti, prav spomladi so najlepši za to dejavnost. Rada bi naredila izpit za jadralno padalo, zdaj je čas za to. Dva, tri tedne zagotovo zame ne bo smučarskih obveznosti. Če bom potrebovala še kakšen dan več, si ga bom vzela, ker je bila sezona res naporna.«
Kdo je Meta Hrovat?Rodila se je 2. marca 1998, doma je v Podkorenu, blizu proge za svetovni pokal. V tej sezoni je bila na 25. mestu najvišje uvrščena slovenska alpska smučarka v skupni razvrstitvi, v veleslalomskem seštevku je bila 9. V prostem času rada raziskuje gore v okolici domačega kraja in pomaga v družinski gostilni, zanimivo pa je, da je njen oče Janez župan Kranjske Gore.
Kot vemo, za vas zdaj še ni konca dolge sezone, kakšen je še prihajajoči aprilski načrt?
»Res je, po teh zadnjih tekmah za državno prvenstvo se ne bom poslovila od svojih obveznosti na snegu. To je čas prvega treninga, analiz, testiranja smuči in čevljev. Gre za pomembne tedne. Po tem pa bo res sledil odklop, iskala bom svežino, s katero se bom pozneje lotila priprav.«
Vse bi bilo verjetno lepše in bolj sproščeno, če vam zdravstvene težave ne bi pokvarile tekmovalnih načrtov v zadnjih mesecih ...
»V preteklosti sem prestala že več močnejših pretresov možganov, zato mi zdaj tudi lažji padci povzročajo težave, in tako potrebujem več časa kot običajno, da se vrnem v normalni ritem. Zdaj se počutim dobro, zdrava sem, pravzaprav je drugače kot v zadnjih dneh prejšnjih sezon. Takrat niti nisem mogla opraviti tistih prvih testov smuči, res je bilo moteče.«
Kako pa kaže s poškodbo hrbtne mišice, ki vas je mučila ob koncu sezone?
»To sem zdaj pozdravila. Potrebovala sem nekaj časa za okrevanje, ker sem dobila močan udarec v hrbet, a zdaj je stanje stabilno, ni več nikakršne bolečine.«
Sicer pa je bila minula sezona za vas tudi posebna, ker ste storili korak s samostojno ekipo strokovnih spremljevalcev. Kako ocenjujete novost?
»To je bila sezona, v kateri sem zbrala veliko izkušenj, prav te pa so najboljše učiteljice za prihodnost. Bilo je težko, nekajkrat sem se morala pobrati po neuspehih: včasih si hitro spet na želeni poti, včasih žal ne. Ponosna sem, da sem se lahko mentalno pripravila za konec sezone in smučala za uvrstitev na stopničke.«
Kaj pa sodelovanje s Smučarsko zvezo Slovenije, zdaj ko imate svojo ekipo?
»Gotovo se ne kažemo v dobri luči, če imamo toliko ekip. Ne morem vam ponuditi na pladnju univerzalne ocene, ker lahko vsak razmišlja po svoje. In tudi glede pomoči in sodelovanja ne bi javno govorila.«
Koliko vas je zima izčrpala, kako dobrodošel je še zadnji trening pred počitnicami?
»Ni bilo preprosto, pa ne le po smučarski plati. Zaostrovale in spreminjale so se razmere zaradi pandemije. Sledila so si testiranja, pogrešala sem tudi druženje. Sicer je smučanje športna panoga, pri kateri moraš biti ob slehernem startu 100-odstotno z glavo pri stvari. V nasprotnem je lahko nevarna.«
Kako se boste sprostili v počitniških dneh?
»Počela bom stvari, za katere nimam časa niti med sezono niti v poletnem obdobju kondicijskih priprav. Uživala bom v turni smuki, naši Julijci so čudoviti, prav spomladi so najlepši za to dejavnost. Rada bi naredila izpit za jadralno padalo, zdaj je čas za to. Dva, tri tedne zagotovo zame ne bo smučarskih obveznosti. Če bom potrebovala še kakšen dan več, si ga bom vzela, ker je bila sezona res naporna.«
