KOŠARKA
Zdovc je zgrešil, na potezi je Dončić
Slovenska moška reprezentanca v Kaunasu za uresničitev sanj. Že 29 let od prvega poskusa naših košarkarjev, da bi si priigrali OI.
Odpri galerijo
Aljoša Žorga, Ivo Daneu in Jure Zdovc (z leve) so ponosni lastniki srebrnih olimpijskih kolajn. FOTO: Matej Družnik
S 13 zaporednimi nastopi na evropskih prvenstvih in zlatim vrhuncem v Istanbulu 2017, tremi uvrstitvami na svetovna prvenstva in bogato zbirko kolajn posameznih igralcev iz časov izjemne jugoslovanske košarke je slovenska reprezentanca požela zavist tudi pri silah z veliko večjim kadrovskim potencialom. Ni pa še uresničila sanj o samostojni predstavitvi na olimpijskih igrah. Če še kaj velja pravilo v tretje gre rado, bi lahko zaokrožila svoj opus že do 4. julija letos v Kaunasu.
Na OI se moštva uvrščajo na različne načine. Ob ognjenem krstu košarke pod petimi krogi leta 1936 je v Berlinu igralo 21 moških reprezentanc, štiri leta pozneje v Londonu in Helsinkih 1952 celo 23. Nato se je začelo število zmanjševati in od Montreala 1976 naprej dobiva priložnost le še 12 izbranih vrst, čeprav se je konkurenca vse bolj zaostrovala tako zaradi razvoja panoge kot zavoljo rojstva novih držav.
Mednje spada tudi Slovenija, ki se ni nikoli prebila v olimpijsko dvanajsterico z uspehi na mundialih. Leta 2019 ni niti igrala med svetovno elito, a bo zaradi položaja na lestvici mednarodne zveze FIBA dobila priložnost, da se pridruži najboljši četverici zadnjega SP – Španiji, Argentini, Franciji in Avstraliji, gostiteljici iger Japonski ter ZDA, Nigeriji in Iranu, ki so prejeli vstopnice za OI po celinskem ključu. Preostala štiri mesta bodo zapolnili zmagovalci turnirjev v Kaunasu, Beogradu, Splitu in kanadski Victorii.
Če bodo naši košarkarji uvodoma prekosili Angolo (30. t. m.) in Poljsko (1. julija) ter bodo kos tudi najuspešnejši dvojici iz sosednje skupine z Litvo, Venezuelo in Južno Korejo, bodo premagali skoraj 30-letni olimpijski urok. Ne smemo namreč pozabiti, da je slovenska reprezentanca odigrala prve uradne tekme prav v olimpijskih kvalifikacijah leta 1992, ki so bile zaradi vrtinca sprememb v Evropi nekaj posebnega. Na OI se je sedem let pred rojstvom Luke Dončića s stare celine neposredno uvrstila le prirediteljica Španija, drugi so se podali v boj za štiri mesta na krilih neverjetnega nacionalnega naboja. O moči takratnih kvalifikacij v Zaragozi govori že vrstni red: prva je bila Litva brez poraza, za njo so se zvrstile Hrvaška, Skupnost neodvisnih držav (Sovjetska zveza brez Litovcev) in Nemčija. Tri tedne pozneje so se začele OI, na katerih so prvič sodelovali zvezdniki iz lige NBA, končni vrstni red pa je bil: 1. ZDA, 2. Hrvaška, 3. Litva, 4. SND, 7. Nemčija.
Slovenija je v kvalifikacijah ugnala Nemce, a je bila prekratka za eno zmago, bodisi zaradi nenadejanega poraza s Češkoslovaško s 84:86 bodisi zaradi zgrešenega poskusa za tri točke Jureta Zdovca tik pred iztekom zadnjega dvoboja s SND (82:84). Lastnik srebrne olimpijske kolajne iz Seula 1988, kakršno imajo tudi Ivo Daneu in Aljoša Žorga iz Ciudada de Mexica 1968 ter Vinko Jelovac iz Montreala 1976, je postal tragični junak kljub imenitnim predstavam ob usodnih porazih: Čehom je nasul 29 točk, SND 33.
Če je Slovenija ob premieri v olimpijskih kvalifikacijah odigrala kar 11 tekem in jih sedem dobila, je bil njen drugi poskus precej krajši. Leta 2008 je v Atenah ugnala Južno Korejo in Kanado, v četrtfinalu pa jo je z 81:70 ustavil Portoriko pod vodstvom imenitne branilske naveze s Carlosom Arroyom in Larryjem Ayusom.
Na OI se moštva uvrščajo na različne načine. Ob ognjenem krstu košarke pod petimi krogi leta 1936 je v Berlinu igralo 21 moških reprezentanc, štiri leta pozneje v Londonu in Helsinkih 1952 celo 23. Nato se je začelo število zmanjševati in od Montreala 1976 naprej dobiva priložnost le še 12 izbranih vrst, čeprav se je konkurenca vse bolj zaostrovala tako zaradi razvoja panoge kot zavoljo rojstva novih držav.
Mednje spada tudi Slovenija, ki se ni nikoli prebila v olimpijsko dvanajsterico z uspehi na mundialih. Leta 2019 ni niti igrala med svetovno elito, a bo zaradi položaja na lestvici mednarodne zveze FIBA dobila priložnost, da se pridruži najboljši četverici zadnjega SP – Španiji, Argentini, Franciji in Avstraliji, gostiteljici iger Japonski ter ZDA, Nigeriji in Iranu, ki so prejeli vstopnice za OI po celinskem ključu. Preostala štiri mesta bodo zapolnili zmagovalci turnirjev v Kaunasu, Beogradu, Splitu in kanadski Victorii.
Leta 1992 prekratki za eno zmago
Če bodo naši košarkarji uvodoma prekosili Angolo (30. t. m.) in Poljsko (1. julija) ter bodo kos tudi najuspešnejši dvojici iz sosednje skupine z Litvo, Venezuelo in Južno Korejo, bodo premagali skoraj 30-letni olimpijski urok. Ne smemo namreč pozabiti, da je slovenska reprezentanca odigrala prve uradne tekme prav v olimpijskih kvalifikacijah leta 1992, ki so bile zaradi vrtinca sprememb v Evropi nekaj posebnega. Na OI se je sedem let pred rojstvom Luke Dončića s stare celine neposredno uvrstila le prirediteljica Španija, drugi so se podali v boj za štiri mesta na krilih neverjetnega nacionalnega naboja. O moči takratnih kvalifikacij v Zaragozi govori že vrstni red: prva je bila Litva brez poraza, za njo so se zvrstile Hrvaška, Skupnost neodvisnih držav (Sovjetska zveza brez Litovcev) in Nemčija. Tri tedne pozneje so se začele OI, na katerih so prvič sodelovali zvezdniki iz lige NBA, končni vrstni red pa je bil: 1. ZDA, 2. Hrvaška, 3. Litva, 4. SND, 7. Nemčija.
Slovenija je v kvalifikacijah ugnala Nemce, a je bila prekratka za eno zmago, bodisi zaradi nenadejanega poraza s Češkoslovaško s 84:86 bodisi zaradi zgrešenega poskusa za tri točke Jureta Zdovca tik pred iztekom zadnjega dvoboja s SND (82:84). Lastnik srebrne olimpijske kolajne iz Seula 1988, kakršno imajo tudi Ivo Daneu in Aljoša Žorga iz Ciudada de Mexica 1968 ter Vinko Jelovac iz Montreala 1976, je postal tragični junak kljub imenitnim predstavam ob usodnih porazih: Čehom je nasul 29 točk, SND 33.
Če je Slovenija ob premieri v olimpijskih kvalifikacijah odigrala kar 11 tekem in jih sedem dobila, je bil njen drugi poskus precej krajši. Leta 2008 je v Atenah ugnala Južno Korejo in Kanado, v četrtfinalu pa jo je z 81:70 ustavil Portoriko pod vodstvom imenitne branilske naveze s Carlosom Arroyom in Larryjem Ayusom.
