Združeni v ljubezni do Slovenije
Cori An in Małgosia Młynik med najbolj vnetimi slovenskimi navijačicami. Nemko je najprej očaral Renato Vugrinec, Poljakinjo Uroš Zorman.
Odpri galerijo
Cori An in Małgosia sta si vzeli dopust, da lahko v Göteborgu bodrita Slovence. FOTO: Osebni arhiv
V dvorani Scandinavium imajo slovenski rokometaši podporo skoraj 100 rojakov in še dveh posebnih navijačic, ki ne znata prav dobro slovensko, a nista zato prav nič manj strastni. Corinna Anton prihaja iz Nemčije, Małgosia Młynik iz Poljske. Obe druži ljubezen do Slovenije. Od Slovencev na evropskem prvenstvu, v katerega so startali z zmago nad Poljaki (26:23), pričakujeta kolajno.
»Leta 2004 sem bila prvič v Sloveniji in si ogledala EP. Takrat sem še navijala za Nemce, ki so postali prvaki, ampak hitro sem vzljubila Slovenijo. Odtlej redno spremljam slovensko reprezentanco, obožujem njen slog igre. Velika prelomnica je bila, ko je leta 2004 v Magdeburg prišel igrat Renato Vugrinec. Pri nas je bil tudi Jure Natek in zdaj imamo Marka Bezjaka. V bundesligi spremljam vse Slovence,« je pojasnila Corinna, vsem znana kot Cori An.
Od Slovencev pričakuje, da se bodo borili za najvišja mesta. »Za zlato se bo težko izšlo, pričakovati je, da bodo šli v Stockholm in igrali za peto mesto, upam pa, da se bo ponovilo leto 2017, ko je Slovenija v Franciji osvojila bron. To je bilo nepozabno,« je dejala Cori An in na vprašanje, za koga bi navijala, če bi se v finalu srečali Nemčija in Slovenija, brez pomisleka izstrelila: »Za Slovence!« Kaj bi storila, če bi bila Slovenija zlata? »Ves dan bi se z avtomobilom, na katerem imam slike Bezjaka, Natka in Mateja Gabra, vozila po Magdeburgu, trobila in skozi okno mahala s slovensko zastavo.«
Tudi Małgosijino srce močno bije za Slovenijo. Vse skupaj se je začelo v Madridu. »Bila sem v Španiji in si ogledala tekmo tamkajšnje lige. Takrat sem bila še v srednji šoli in igrala odbojko. Takoj mi je v oči padel Uroš Zorman in prijateljice sem vprašala, kdo neki je ta tip. Ali ni briljanten? Zdelo se mi je, kot da gledam umetnika na delu. Zelo inteligenten in spreten igralec je bil. Ko sem se vrnila na Poljsko, sem začela spremljati njegove tekme za Slovenijo in Ciudad Real. Niti ene nisem hotela izpustiti,« pravi mlada Poljakinja o tem, kako jo je omrežil zdajšnji pomočnik slovenskega selektorja. Sanje so se ji izpolnile, ko je Zorman podpisal za Kielce.
»Zjokala sem se od sreče, tedaj sem začela brati o Sloveniji, jo obiskovala, se naučila Zdravljico, spoznavala prve slovenske besede. Ko je Poljska organizirala EP leta 2004, sem raje kot v Krakov, kjer je igrala Poljska, šla v Wroclaw in navijala za Slovenijo. Tam sem srečala veliko slovenskih navijačev, ki so zdaj moji prijatelji. Kadar je le mogoče, pridem v Slovenijo, to je moj drugi dom.«
Tako je naša dežela očarala Malgosio, ki zdaj ne more več gledati Zormana na igrišču, a ima nova junaka: »Navijam za Deana Bombača, ki je bil tudi pri nas v Kielcah. Moj prijatelj je. Malo je tako dobrih ljudi, kot je on. Čudovit igralec in človek je. Z vsem srcem navijam tudi za Darka Cingesarja. Po mojem mnenju je najboljše levo krilo na svetu, odličen strel ima in je zelo požrtvovalen v obrambi,« je povedala Malgosia, ki je zaradi Slovenije postala velika prijateljica s Cori An. Slednja ima eno prednost, splezala je že na Triglav. »Saj bom šla tudi jaz, enkrat jeseni. Vsak pravi Slovenec mora enkrat na Triglav, ni tako?«
»Leta 2004 sem bila prvič v Sloveniji in si ogledala EP. Takrat sem še navijala za Nemce, ki so postali prvaki, ampak hitro sem vzljubila Slovenijo. Odtlej redno spremljam slovensko reprezentanco, obožujem njen slog igre. Velika prelomnica je bila, ko je leta 2004 v Magdeburg prišel igrat Renato Vugrinec. Pri nas je bil tudi Jure Natek in zdaj imamo Marka Bezjaka. V bundesligi spremljam vse Slovence,« je pojasnila Corinna, vsem znana kot Cori An.
Od Slovencev pričakuje, da se bodo borili za najvišja mesta. »Za zlato se bo težko izšlo, pričakovati je, da bodo šli v Stockholm in igrali za peto mesto, upam pa, da se bo ponovilo leto 2017, ko je Slovenija v Franciji osvojila bron. To je bilo nepozabno,« je dejala Cori An in na vprašanje, za koga bi navijala, če bi se v finalu srečali Nemčija in Slovenija, brez pomisleka izstrelila: »Za Slovence!« Kaj bi storila, če bi bila Slovenija zlata? »Ves dan bi se z avtomobilom, na katerem imam slike Bezjaka, Natka in Mateja Gabra, vozila po Magdeburgu, trobila in skozi okno mahala s slovensko zastavo.«
Treba bo na Triglav
Tudi Małgosijino srce močno bije za Slovenijo. Vse skupaj se je začelo v Madridu. »Bila sem v Španiji in si ogledala tekmo tamkajšnje lige. Takrat sem bila še v srednji šoli in igrala odbojko. Takoj mi je v oči padel Uroš Zorman in prijateljice sem vprašala, kdo neki je ta tip. Ali ni briljanten? Zdelo se mi je, kot da gledam umetnika na delu. Zelo inteligenten in spreten igralec je bil. Ko sem se vrnila na Poljsko, sem začela spremljati njegove tekme za Slovenijo in Ciudad Real. Niti ene nisem hotela izpustiti,« pravi mlada Poljakinja o tem, kako jo je omrežil zdajšnji pomočnik slovenskega selektorja. Sanje so se ji izpolnile, ko je Zorman podpisal za Kielce.
»Zjokala sem se od sreče, tedaj sem začela brati o Sloveniji, jo obiskovala, se naučila Zdravljico, spoznavala prve slovenske besede. Ko je Poljska organizirala EP leta 2004, sem raje kot v Krakov, kjer je igrala Poljska, šla v Wroclaw in navijala za Slovenijo. Tam sem srečala veliko slovenskih navijačev, ki so zdaj moji prijatelji. Kadar je le mogoče, pridem v Slovenijo, to je moj drugi dom.«
Tako je naša dežela očarala Malgosio, ki zdaj ne more več gledati Zormana na igrišču, a ima nova junaka: »Navijam za Deana Bombača, ki je bil tudi pri nas v Kielcah. Moj prijatelj je. Malo je tako dobrih ljudi, kot je on. Čudovit igralec in človek je. Z vsem srcem navijam tudi za Darka Cingesarja. Po mojem mnenju je najboljše levo krilo na svetu, odličen strel ima in je zelo požrtvovalen v obrambi,« je povedala Malgosia, ki je zaradi Slovenije postala velika prijateljica s Cori An. Slednja ima eno prednost, splezala je že na Triglav. »Saj bom šla tudi jaz, enkrat jeseni. Vsak pravi Slovenec mora enkrat na Triglav, ni tako?«
