Že danes bi rad Jakov pokazal moč
Za uvod štiridnevne pokljuške prireditve moška tekma na 20 km. Fak si želi spodoben čas v prvem krogu in dobro pripravljene smuči.
Odpri galerijo
Jakov Fak se je v brezhibnih razmerah na včerajšnjem uradnem treningu dobro pripravil za današnji pokljuški start. FOTO: Matej Družnik
Vodilni slovenski biatlonec Jakov Fak se po dobrem letu vrača med množico svojih privržencev. Nazadnje je na pokljuški tekmi za svetovni pokal nastopil decembra 2019, ko se je odrezal s četrtim mestom na posamični preizkušnji na 20 kilometrov. Na tej razdalji se bodo najboljši biatlonci pomerili tudi danes (14.15).
Jakov, pravzaprav nimate prav veliko priložnosti tekmovati v tej disciplini, najstarejši v biatlonu, ki jo izrivajo za gledalce bolj mikavne tekme številnih medsebojnih dvobojev. Kako se ozirate k temu pokljuškemu uvodu?
»Res gre za posebno tekmo, ki je ni pogosto na koledarju sezone. Na 20 km po navadi o končnem vrstnem redu odloča streljanje, četudi v smučini nisi najhitrejši, je najpomembneje ohranjati natančnost na strelišču.«
A prav veliko priložnosti med sezono nimate tekmovati na 20 km – na uvodni postaji, na svetovnem prvenstvu in tako enkrat vmes, letos pač prav na Pokljuki, kajne?
»Tisto uvodno postajo bi letos najraje kar pozabil. Naša oprema ni bila na ravni tekme svetovnega pokala, še zlasti ne za moje visoke cilje. Kako bo na svetovnem prvenstvu, bomo še videli. A zdaj sem predvsem vesel, da se zgodba tudi v servisu krepko izboljšuje, spet smo konkurenčni, hvaležen sem našemu Anžetu (Globevnik, dolgoletni vodja slovenskega servisa, o. p.), da se je vrnil k reprezentanci in vrhunsko opravlja svoje naloge.«
Trener Uroš Velepec vas je nazadnje pohvalil za tek v ruhpoldinškem zasledovanju in ga ocenil za najboljšega doslej v sezoni. Ali je bil načrtovan ta vaš tekaški skok navzgor?
»Dobro sem se počutil, čeprav ti zgolj to še ne prinaša želenega uspeha. Res pa je, da mi je na tekmi večinoma šlo po željah, v predzadnjem krogu sem bil hitrejši kot na prejšnjih tekmah, kar je potrdil tudi zaostanek le petih sekund za najboljšim na progi. Bil sem odločen pri tem, da napadem čim višje mesto, sklenil sem tudi, da bom hitro streljal, a nisem ohranil brezhibne natančnosti. Zame pa je zdaj na Pokljuki pomembno, da bi se izkazal prav na tej prvi tekmi. Želim si spodoben čas v prvem krogu, dobro pripravljene smuči, v tem primeru bi tudi pritekel zbran na strelišče. V nasprotnem je lahko iz kroga v krog slabše.«
Precej stavite na privržence, kajne?
»Poglejte, le redkim se nam v svetovni biatlonski karavani ponudi priložnost tekme na domačem snegu. Zato je povsem razumljivo, da nam ta vsem pri slovenski reprezentanci veliko pomeni. Spoštujem vse tiste, ki pridejo gledat tekmo, kot tudi tiste, ki iz leta v leto skrbijo za pripravo in izvedbo. Ne nazadnje je tudi tako: bolj kot tekmeci poznamo to prizorišče, tu pogosto vadimo pred sezono in tudi ob tekmovalnih premorih, vsaj na strelišču je to naša prednost. Proga je zavoljo svetovnega prvenstva v prihodnjem letu zdaj spremenjena glede na preteklost in jo vsi navzoči še spoznavamo.« Siniša Uroševič
Jakov, pravzaprav nimate prav veliko priložnosti tekmovati v tej disciplini, najstarejši v biatlonu, ki jo izrivajo za gledalce bolj mikavne tekme številnih medsebojnih dvobojev. Kako se ozirate k temu pokljuškemu uvodu?
»Res gre za posebno tekmo, ki je ni pogosto na koledarju sezone. Na 20 km po navadi o končnem vrstnem redu odloča streljanje, četudi v smučini nisi najhitrejši, je najpomembneje ohranjati natančnost na strelišču.«
A prav veliko priložnosti med sezono nimate tekmovati na 20 km – na uvodni postaji, na svetovnem prvenstvu in tako enkrat vmes, letos pač prav na Pokljuki, kajne?
»Tisto uvodno postajo bi letos najraje kar pozabil. Naša oprema ni bila na ravni tekme svetovnega pokala, še zlasti ne za moje visoke cilje. Kako bo na svetovnem prvenstvu, bomo še videli. A zdaj sem predvsem vesel, da se zgodba tudi v servisu krepko izboljšuje, spet smo konkurenčni, hvaležen sem našemu Anžetu (Globevnik, dolgoletni vodja slovenskega servisa, o. p.), da se je vrnil k reprezentanci in vrhunsko opravlja svoje naloge.«
Trener Uroš Velepec vas je nazadnje pohvalil za tek v ruhpoldinškem zasledovanju in ga ocenil za najboljšega doslej v sezoni. Ali je bil načrtovan ta vaš tekaški skok navzgor?
»Dobro sem se počutil, čeprav ti zgolj to še ne prinaša želenega uspeha. Res pa je, da mi je na tekmi večinoma šlo po željah, v predzadnjem krogu sem bil hitrejši kot na prejšnjih tekmah, kar je potrdil tudi zaostanek le petih sekund za najboljšim na progi. Bil sem odločen pri tem, da napadem čim višje mesto, sklenil sem tudi, da bom hitro streljal, a nisem ohranil brezhibne natančnosti. Zame pa je zdaj na Pokljuki pomembno, da bi se izkazal prav na tej prvi tekmi. Želim si spodoben čas v prvem krogu, dobro pripravljene smuči, v tem primeru bi tudi pritekel zbran na strelišče. V nasprotnem je lahko iz kroga v krog slabše.«
Precej stavite na privržence, kajne?
»Poglejte, le redkim se nam v svetovni biatlonski karavani ponudi priložnost tekme na domačem snegu. Zato je povsem razumljivo, da nam ta vsem pri slovenski reprezentanci veliko pomeni. Spoštujem vse tiste, ki pridejo gledat tekmo, kot tudi tiste, ki iz leta v leto skrbijo za pripravo in izvedbo. Ne nazadnje je tudi tako: bolj kot tekmeci poznamo to prizorišče, tu pogosto vadimo pred sezono in tudi ob tekmovalnih premorih, vsaj na strelišču je to naša prednost. Proga je zavoljo svetovnega prvenstva v prihodnjem letu zdaj spremenjena glede na preteklost in jo vsi navzoči še spoznavamo.« Siniša Uroševič
